Po slovenskem pravopisu naj bi se poleg prevzetih občih besed slovenila tudi lastna imena, vendar pisno domačenje lastnih imen v slovenskem prostoru ni ustaljeno: celo v pravopisu samem je ime japonske svetovalke zapisano po sistemu hepburn, kot ga sama uporablja.
|
domačestranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
domačevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
domáčica |
zastar. gospodarjeva žena; gospodinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíca |
star. domačinka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíja |
1. hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíjica |
manjšalnica od domačija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíjski |
knjiž. ki prikazuje življenje v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačijskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
domačíjstvo |
knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačín |
1. kdor je doma, živi v določenem kraju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
domačínar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
domačínec |
zastar. domačin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačínka |
1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačinkin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
domačinov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šel sem gledat v slovar in "dost" bojda pomeni ljubimec. Opa, drage dame, to si velja zapomniti - sonce zahaja na turški plaži, vi v domačinovem objemu, malce postaja že predrzen, vi pa "Dost! Dost!". Nakar se čudite, da ni učinka.
|
|
domačínski |
nanašajoč se na domačine, domorodce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačinskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
domačínstvo |
1. knjiž., redko domačijstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domáčiti |
redko udomačevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
domačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
domačno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
domáčnost |
1. vzdušje, ki je značilno za dom in mirno, skladno družinsko življenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domáčnosten |
1. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačnostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moji nožni prsti pa so se nerešljivo zapletli v gosto črno goščo mehkih dlak, ki je divje in nebrzdano kot nekakšen nerazumljiv tujek poganjala sredi vse tiste mehke in voljne, domačnostno tople pokrajine riti in beder.
|
|
domačnovrtičkarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
domáčost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ízvendomàč |
-áča -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
kvazidomačijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nèdomàč |
ki ni domač:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nedomačen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nèdomačíjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
nèdomačín |
kdor ni domačin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nedomačinka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nedomačinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nèdomáčnost |
kar je nasprotno, drugačno od domačnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdomáčnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nèudomáčen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
neudomačljiv |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
podomačen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
podomáčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
podomačeno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
podomačevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
podomačevati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
podomačítev |
glagolnik od podomačiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podomáčiti |
nav. ekspr. narediti kaj domače:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podomačitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
poldomač |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
po domače |
prisl., vir: I; povezave:
domače" or po domače">najdi.si
|
|
prádomàč |
-áča -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prádomačíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
prádomačín |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prádomáčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
predomàč |
preveč odkrit, preveč zaupen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predomačijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
predomáčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pridomáčiti |
knjiž. narediti domače, znano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razdomáčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
sòdomačín |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
sòdomačínka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
stároudomáčen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
udomáčenje |
glagolnik od udomačiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomáčenost |
lastnost, značilnost udomačenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomačeválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
udomačeválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
udomačevánje |
glagolnik od udomačevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomačeváti |
1. delati, da postane kaka divja žival domača:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomačítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
udomačítev |
glagolnik od udomačiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomáčiti |
1. narediti, da postane kaka divja žival domača:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomačitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
udomačljív |
ki se da udomačiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vljúdnodomàč |
-áča -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
vsèdomáčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
zdomáčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
ajmarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jeziki: uradni je španski, večina domačinov govori tudi kečujski (quechua) in/ali ajmarski (aymará).
|
|
akantokalicij |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Latinsko ime: Acanthocalycium klimpelianum; Domače ime: Belocvetni akantokalicijum; Družina: Trichocereae; Skupina: Kaktusi.
|
|
akvakultura |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Področje habilitacije: živinoreja, populacijska genetika, selekcija domačih živali, reja vodnih živali (akvakultura), marketing ...
|
|
álias |
knjiž., redko drugače povedano, z drugim imenom, po domače:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
alpáka |
1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ambasadorstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hvaležni domačini pa smo se jim za uspešno ambasadorstvo zahvalili tako, da smo po njih imenovali pomembne objekte, ustanove, ulice ...
|
|
ambientala |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Morda pa bi si veljalo čakajoč vse redkejših pošiljk domačega, kaj inertnega uvozništva elektronike, malce oddahniti ob poljudno speljani, glede na obvezni delež balasta na kompilacijah še dovolj dostojni zbirki hladil in ujčkal, dediščini sedaj že bivše, za ambientalo specializirane londonske trgovine.
|
|
angleškojezičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kolikor vem, je to prvič, da so te nam sicer zelo domače stavbe omenjene v angleškojezični utrdbeni literaturi.
|
|
antiekološki |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Samo svetnik je svetu zares domač in prijazen - svetnež pa je v osnovi antiekološki pojav, ki zmanjšuje življenjske resurse prihodnosti.
|
|
apavrin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primerjava navedenih zgledov pokaže, da so avtorji šele v SP 1990 prešli na pisno podomačenje (prim. apavrin).
|
|
apreciacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako kot v večini tranzicijskih držav je tudi v Sloveniji prisotna realna apreciacija domače valute.
|
|
aprecirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi si podrobneje analizirali slovensko konkurenčnost v nekem ustreznem obdobju (npr. od 1994 do 1999), bi lahko ugotovili, da je domača valuta aprecirala, saj je bil realni efektivni devizni tečaj v povprečju leta 1999 višji od tistega v letu 1994.
|
|
arborističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predstaviti želimo arboristiko kot vedo, mednarodne in domače razmere na tem področju ter preliminarne rezultate arborističnih raziskav divjega kostanja v Sloveniji.
|
|
arhitekturski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po več požarih v začetku 19. stoletja je Gornji trg dobil sedanjo klasično arhitektonsko podobo, ki je pozneje vzpodbudila ustvarjalne načrte dveh pomembnih arhitektov: domačina Ivana Pečnika, ki je delal pretežno na Dunaju, in slovenskega arhitekturskega genija Jožeta Plečnika, ki je preurejal najznamenitejšo šentjursko hišo, rojstni dom doktorjev Alojza, Benjamina in Gustava Ipavca iz okolice leta 1760.
|
|
arkansaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V dvajsetih letih, ko je bila prva dama zvezne države Arkansas, je Hillary ustanovila društvo zagovornikov družine in otrok, uvedla arkansaški domači tečaj za predšolske otroke in neumorno delovala v imenu otrok in družine, hkrati pa opravljala odvetniški poklic v mestu Little Rock.
|
|
áskar |
za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
atarijevec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na računalnik Atari: Žiga Turk je podrobno predstavil domači urejevalnik besedil STEVE, namenjen atarijevcem.
|
|
atletizirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po šoli naredijo domače naloge, nato se prekladajo po kafičih, skačejo v smučarkem skakalnem klubu, se atletizirajo, mečejo roko in nogo (imajo prvoligaša v obeh omenjenih športih), surfajo po internetu v Mladinskem centru in delajo muziko.
|
|
aviomodelarstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
letalsko modelarstvo: Prenovljena domača stran, na kateri lahko najdete veliko zanimivih podatkov o fiziki, aviomodelarstvu itd.
|
|
avtárkičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Za prevodnimi prizadevanji, ki posegajo po domačih besednih korenih, se očitarjem panično kaže zmaj nacionalne zaprtosti in samozadostnosti, samoslovenstva, avtarkičnosti, domačijstva in provincialnosti.
|
