|
čárnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ni dobro, da ti vselej vse povem, / kar dneve mi pretika in večere; / vse misli, vse poti... morda ti s tem / odvzamem čarnost slutenj lastne vere. ...
|
četrtinjenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vzorec mehansko ali ročno dobro premešamo. Razdelimo ga na dva enaka dela (če je mogoče, uporabljamo postopek četrtinjenja).
|
|
čipje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Linux teče dobro na procesorju DEC Alpha, in trenutno podpira čipja "Jensen", "NoName", "Cabriolet", "Universal Desktop Box" (bolj znan kot Multia), in več drugih.
|
|
človéčiti |
publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Črnoplodno aronijo (Aronia melanocarpa) odlikujejo predvsem rastna odpornost in naravna zdravilnost. Zelo dobro prenaša zimski mraz in uide škodljivim poznopomladanskim ohladitvam; uspeva tudi v manj rodovitnih tleh in prenaša sušo, škropljenje zoper bolezni in škodljivce pa zlahka odpade.
|
|
čudovito |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne samo, da imajo ti sprejemniki po navadi težak in dobro vležajen gumb, ki bi se po močnem sunku zavrtel še od lastne vztrajnosti, temveč so nekateri tudi opremljeni s takoimenovanimi "mačjimi očesi", ki čudovito zvezno utripajo v magični zeleni ali modri svetlobi sorazmerno z uglaševnjem in razglaševanjem.
|
|
čvekalstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tisto, kar ob torkovih večerih, tja do tretje jutranje ure, dogaja tamkaj poležanemu poslušalstvu, čvekalstvu in tudi plesalstvu, je, sodeč po prijetno obljudeni kamri in zaenkrat ničnim honorarjem, zelo manjkalo izkušenejšim konzumentom in tudi gibalcem tehna, recimo v teh krajih uveljavljenemu Umekovemu podmladku, Bizzyju, Dojajatu in Plotzu, pank- in elektroveteranu Iztoku Turku in pogonu Random Logic, ki ima studio nadstropje više: namreč, priložnost, da si po burno preklofanem in premezganem koncu tedna odpočiješ kosti, svobodno vdihneš dobrodejne izparine in odvrtiš lagodnejšo muziko, ne da bi ti dihali za ovratnik deri! manijaki in maškare.
|
|
daljnovíden |
1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnovídnost |
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deloholik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase pravi, da je iskren, dobrosrčen deloholik.
|
|
dermatoptičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na svetlobo ima občutljivo vse telo (dermatoptični čut), dobro sta razvita voh in okus, specifično je razvito notranje uho, posebnost so čutila za električno polje.
|
|
detajliranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čeprav so najcenejši modeli morda nekoliko poenostavljeni, je detajliranost še vedno na dobrem nivoju, kar pa je morda še bolj pomembno, Lima modeli izredno dobro tečejo po tirih in praktično nikoli ne delajo težav!
|
|
devíze |
1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezoksimioglobinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Relativno sveža mišica z dobro reducirajočo sposobnostjo bo tako imela dva pigmentna sloja, oksimioglobinski na površini in dezoksimioglobinski v globini.
|
|
diflufenikan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za zatiranje enoletnih širokolistnih plevelov v ozimnem ječmenu in pšenici ima dovoljenje za uporabo pred vznikom diflufenikan, ki ga lahko uporabite samega (quartz) ali pa v kombinaciji z izoproturonom (quartz super, cougar) ter kombinacijo triasulfurona in klortolurona (dicuran forte 80 WP), ki dobro zatira tako ozkolistne kot širokolistne plevele.
|
|
dikamba |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripravki na podlagi 2,4-D so namenjeni predvsem za zatiranje njivskega slaka, njivkega osata in njivske preslice (pri zatiranju njivske preslice je pripravkom na podlagi 2,4-D zaradi boljše učinkovitosti priporočljivo dodati tudi belo olje), medtem ko banvel 480 (dikamba) ob dobri učinkovitosti na njivski slak, dobro zatira večino enoletnih širokolistnih plevelov in ga lahko uporabimo tudi za osnovno škropljenje, v kolikor ga dopolnimo z ustreznim herbicidom za zatiranje ozkolistnih plevelov.
|
|
dikuran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V času po setvi do tretjega razgrnjenega lista lahko uporabimo pripravke kot so: Dicuran forte (dikuran forte) in Dicuran 500 tekoči (dikuran), ki imata dobro delovanje na ozko in širokolistne plevele, Cougar (kugar) deluje na ozko in širokolistne plevele ter slabše na plezajočo lakoto, Tolkan deluje na ozko in širokolistne plevele, vendar uporaba ni dovoljena na lahkih tleh.
|
|
dimetindenijev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zvečer si kožo vedno dobro sperite z vodo in namažite srbeča območja s hidrokortizonskim mazilom (npr. hydrocortisonum) ali antihistaminskim mazilom (npr. dimetindenijev maleat).
|
|
diskinetičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za kratkotrajno (15 do 60 sekund) paroksizmalno nočno distonijo so značilni ponavljajoči se distonični ali diskinetični napadi, ki se značilno pojavljajo v fazi II spanja in se dobro odzivajo na karbamazepin in za katere menijo, da so oblika epilepsije sprednjega režnja.
|
|
dispečerstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vse delo temelji na skupini ljudi, ki jih vsi, ki ste bili kakorkoli v stiku z urgenco, dobro poznate: prim. Žmavc koordinira delo skupine za predhospitalno dejavnost, dr. Mohor je neutruden pri izdelavi obrazcev in dispečerstva, prim. Habinčeva je " duša" našega izobraževanja, skupina za nenujne prevoze - g. Prestor, g. Herzmansky, g. Fink in drugi - pripravlja navodilo za nenujne prevoze, dr. Tomazin je aktiven pri pripravi navodila za helikopterske prevoze v gorah itd.
|
|
dizajniranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, če vam uspe izdelati dobro igro brez predhodnega dizajniranja, je to povsem srečno naključje ;)
|
|
dôbra |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dobréti |
nav. 3. os., star. prijati, dobro deti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčina |
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčina |
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčnež |
ekspr., redko dobrodušen, dobrosrčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčnik |
ekspr., redko dobrodušen, dobrosrčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríka |
nar. dobrovita; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojemanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na piščevo dobro poznavanje in upoštevanje dojemanjskih in spoznavnih zmožnosti učencev kaže sistematično pojasnjevanje izrazov, za katere domneva, da jih srednješolci ne razumejo (ob hebrejski književnosti npr. sinagoga, rabin, sionizem).
|
|
dolgonočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moj moto je bil "dokler mi gre v šoli dobro in kolikor toliko pridno študiram si lahko privoščim karkoli"..... tudi po tri ali celo večkrat na tedenske dolgonočne zabave v raznoraznih zbirališčih enakomislečih, alkohol, cigareti, kajenje trave, itd, itd......
|
|
dolgorépec |
zool. 1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
|
domišljàv |
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dorziflektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stopalo je bilo v celoti nekoliko oteklo, zlasti v višini metatarzalnih sklepov, stopalo je bilo hladnejše od zdravega, podplat je bil izrazito palpatorno boleč, pulzi so bili dobro tipljivi, aktivno ni mogla dorziflektirati stopala.
|
|
dozist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na spodnji fotografiji je dobro razviden razlog pomanjkanja tekmovalnosti dozistov, ki so se potem raje posvečali (pre)doziranju maliganov.
|
|
drekanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zavoljo vseh dobromislečih, sem se odločil, da podobnih drekanj ne bomo več dopuščali.
|
|
drogica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fora je v tem, da se že nekaj časa prej nism počutla dobro-ampak to si je tako težko priznat-vmes je blo tut nekej drogice, pravzaprav že kr nekej časa sm se ukvarjala s tem sranjem, ki me je počasi ubijalo..me delalo manj aktivno, kot sem bila navajena.
|
|
drogovnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Manjši kosovni material imajo v dobro varovanih pokritih skladiščih, medtem ko ostale materiale kot so: betonski drogovi, kostanjevi drogovi, impregnirani drogovi in drogovniki, hranijo na odprtih skladiščih v poslovni enoti ali na nadzornem okolišu, ki je prometno najbolj ugoden.
|
|
drzina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sprednje kolo drzine sta pritrdila dva pedala, po enega na vsako stran, in zadovoljna ugotovila, da se da s takim dvokolesom prav dobro voziti.
|
|
drznvraanovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobro bi blo tudi, če bi naredila skupine (drznvraanovci, grygondomovci...) da bi pri prispevkih vedl, od kod je kdo.
|
|
dušnosuženjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še dobro, da se izpod starosistemskega dušnosuženjskega jarma počasi osamosvajajo tudi ljudje in se na ta način odtujujejo od starega in približujejo naprednemu (krščanski) Evropi in svetu.
|
|
dvainštiridesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ilkleyska ekipa je igrala dobro, čeprav se ni mogla primerjati z nami, ki smo trdo vadili cel mesec in zadeli dvainštiridesetkrat.
|
|
dvoinčen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sateliti (7 wattov RMS) imajo dvoinčne membrane, ki kljub odsotnosti visokotonskih trobelj dobro pokrivajo visoke tone.
|
|
dvopodročen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvopodročna avtomatska klimatska naprava je lahka za upravljanje, njene nastavitve pa lahko spremljamo na dobro osvetljenem zaslonu poleg stikal.
|
|
dvoprostoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem pa pristaš tega, da je doberman zunaj v pesjaku, če ne gre drugače mu zelo dobro izolirajte kočo (obvezno mora biti dvoprostorna, v obliki črke L) , pozimi mu dodajajte bolj močno hrano in redno menjajte steljo v koči.
|
|
džapam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so tapas, zadovoljstvo (santoša), vera v Boga (aštikja buddhi), dobrodelnost (dana), molitev k izbrani podobi Boga (išvara pudža), poslušanje Ved (vedantavakja sravana), strah pred napačnimi dejanji (ladža), zaupanje (mati), ponavljanje božjega imena (džapam) in pokora (vratam).
|
|
enakodober |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
étika |
1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
evforíja |
med. bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glásen |
1. zelo dobro slišen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glíha |
pog., v zvezi gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góditi |
nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gospodáren |
1. ki zna dobro gospodariti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grandomán |
kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hipermnezíja |
med. čezmerno dobro delovanje spomina; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hudíka |
nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hudobíka |
nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hudomúšen |
1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
humanitáren |
1. human, dobrodelen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
humanizírati |
delati kaj človeško, dobro, plemenito, človečiti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hvaléžen |
1. ki se zaveda vrednosti izkazane dobrote in to tudi pokaže:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Índija Koromándija |
po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvéden |
1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
joviálen |
knjiž., redko dobrodušen, hrupno vesel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
joviálnost |
knjiž., redko dobrodušnost, hrupna veselost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
káritas |
1. v krščanskem okolju dobrodelnost:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
karitatíven |
v krščanskem okolju dobrodelen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kómora |
1. dobro zaprt prostor, navadno manjši:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konzervírati |
1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
Koromándija |
po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kovína |
neprozorna, navadno trdna kovna snov s sijajem in dobro prevodnostjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kratkovíden |
1. ki dobro vidi samo bližnje predmete:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kratkovídnost |
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le bližnje predmete:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kvakáč |
zool. nočna močvirska ptica, ki dobro pleza, Nycticorax nycticorax; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lahkokrúhar |
star. kdor {rad} dobro živi brez dela, truda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lahkokrúhec |
knjiž., ekspr. kdor {rad} dobro živi brez dela, truda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
láskati |
1. nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, ugajati, dobro deti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ležák |
močnejše, dobro uležano svetlo pivo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lívnost |
metal. lastnost, značilnost kovine, da se da {dobro} ulivati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljudomíl |
star. 1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljudomílost |
star. prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mehkosŕčen |
knjiž. usmiljen, dobrosrčen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
milodár |
star. dar, navadno denarni, za cerkvene potrebe ali dobrodelne namene:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
milosŕčen |
knjiž. dobrosrčen, usmiljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
milosŕčje |
star. dobrosrčnost, usmiljenost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
milosŕčnost |
knjiž. dobrosrčnost, usmiljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mílost |
1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
míloščina |
navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mójster |
1. nav. ekspr. kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mormón |
rel. pripadnik severnoameriške verske sekte, ki zagovarja skupno imetje in se ukvarja z dobrodelno dejavnostjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mormónec |
rel. pripadnik severnoameriške verske sekte, ki zagovarja skupno imetje in se ukvarja z dobrodelno dejavnostjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadárjen |
sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadárjenost |
sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadút |
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglás |
zelo dobro slišno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nèblág |
knjiž. 1. ki mu manjka dobrote, plemenitosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdóber |
nav. ekspr. ki mu manjka dobrote, dobrosrčnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèidóč |
publ. ki se ne prodaja lahko, dobro:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
| | |
1 101 201 301 401 
