besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: dež   zadetki: 501-600



dopetajca  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Leopold Suhodolčan, Čudežna srajca dopetajca
dosneževanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Poleg tega pa so slovenska smučarska središča na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture v letu 2003 kandidirala z naslednjimi projekti: GTP Cerkno: Projekt programiranega dosneževanja, rekonstrukcija dvosedežnice Brdo in Počivalo ter tekoči trak za sankališče ...
dražiran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Žvečilna guma je različnih oblik: kocke, kroglice, dražeji, palčke, cigarete, cekini, sadeži, mehki sadni bonboni pa so v obliki ploščic in v obliki večjih in manjših dražiranih blazinic.
drobníca  rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drogeraški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Saj je jasno - najprej so jih zjebali angleži (kot ves bližnji vzhod), potem so se malo sami tepli, pa rusi, pa cia, pa potem ves zahodni svet, ki jih je po odhodu pustil kot drek na dežju, pa razni ajatole, pa drogeraška mafija, itd ...
drsajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
drugačnofobija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
drugotožeč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine.
drugouvrščenka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Skladba z najboljšo glasbo Matjaža Vlašiča, najboljšim besedilom Urše Vlašič in najboljšo priredbo Aleša Čadeža do letošnjega festivala je V ogenj zdaj obleci me. Drugouvrščenka Yuhubanda in tretji duo Platin.
druževanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: To je tudi namen našega druževanja, da več mladih sodeluje pri tem načrtu, in da imajo pri tem priložnost, da obiščejo Slovenijo, deželo svojih prednikov.
državnocerkven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Medtem ko so se v avstrijskih deželah od srede 18. stoletja dalje izvajale številne upravne reforme, je bila beneška Istra še pred Napoleonovimi vojskami deležna le državnocerkvenih reform cesarja Jožefa II.
državotvórec  -rca; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Za razmišljujoče dežurne državotvorce zagotovo knjiga formata Cankarjeve Erotike.
dúvati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: gl. srb.: Ma glej, vse se neki napihuje, 'duva', pa nč konkretnega za v roke prjet. Tako v deželici podalpski, kokr cel zahodn svet.
dvanajstlisten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Leta 1744 je izdal dvanajstlistni zemljevid v merilu 1 : 111 000, ki ga je po pomenu prerasel šele Kozlejev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal stodvajset let pozneje.
dvopoložajen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Odložišča: zaprt, zaklenljiv, osvetljen in ohlajen predal pred sovoznikom; koš za smeti na sredinski konzoli; zaprt in ohlajen predal med prednjima sedežema (hkrati dvopoložajna opora za roke); držalo za pijačo med sedežema; odprti predali v stranskih vratih; žepa na hrbtiščih prednjih sedežev.
dvór  1. v nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
dvórazséžnosten  -tna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Ta dežela bom med igro predstavljena na lepem, dvorazsežnostnem, laminiranemu zemljevidu.
dvóséd  šport. vozilo z dvema sedežema, zlasti za sankanje, bob in kajak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvotaktolček  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ni treba kupovati dvotaktolčka, malo papa, dosti kW za 250, spodoben cruising speed (150+), vsaj zvok ima kolikortoliko (za 250), pospeški so odlični, lega na cesti tudi, prav tako pa tipično ZZRski neutrujajoč položaj voznika, da zaščite pred vetrom, dežjem ipd. ne omenjam.
dvozob  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Predvsem so to različne petunije, surfinije in njihova miniaturna izdaja z imenom milijon zvončkov. Tu so še različne lobelije, dvozob, modri čudež, moljevka, oranžni krinkar, bakopa in podobni.
džk  medm., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: gl. dežek: Zadnji dan, se pravi nedelja, je pa džk padu.
eksót  knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksóta  knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksótičen  ki je iz tujih, navadno južnih dežel:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekspozitúra  1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elástik  1. zgod. pristaš Šukljetove, zmerne frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elástikar  zgod. pristaš Šukljetove, zmerne frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eldorádo  knjiž., ekspr. izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost, obljubljena dežela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênoséd  šport. vozilo z enim sedežem, zlasti za sankanje, bob in kajak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etézijski  geogr., v zvezi etezijsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; sredozemsko podnebje; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fáeton  nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
faktoríja  nekdaj trgovinska naselbina kapitalističnih držav v koloniji ali manj razviti deželi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
filiála  enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem, podružnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fuzikládij  agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gékon  nav. mn., zool. v toplih deželah živeči kuščarji, ki imajo na prstih blazinaste priseske in morejo dajati glasove, Gekkonidae; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gílda  v zahodnih deželah, nekdaj stanovska organizacija obrtnikov iste stroke; ceh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
giljotína  v nekaterih deželah naprava za obglavljanje obsojencev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
giljotinírati  v nekaterih deželah usmrtiti z giljotino:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glistína  biol. neprebavljena prst, ki jo izloča deževnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gódec  kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
golénec  nar. gorenjsko nezrel sadež:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grád  1. v nekaterih deželah veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
grapefruit  južni sadež grenkastega okusa, križanec limone in pomaranče, grenivka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
graščína  v nekaterih deželah veliko neutrjeno poslopje, graščakovo bivališče:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grdávš  redko grdoba, grdež:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grdín  redko grdoba, grdež:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grdôbec  redko grdoba, grdež; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grdobiján  redko grdoba, grdež; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grenívka  južni sadež grenkastega okusa, križanec limone in pomaranče; grapefruit; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
grízlica  nav. mn., zool. žuželke, katerih ličinke uničujejo iglice, liste, sadeže, Hymenoptera:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gròf  v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od kneza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
grofíca  1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gugálnica  priprava za guganje, navadno v obliki visečega sedeža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
guvernánta  v nekaterih deželah privatna vzgojiteljica in učiteljica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gveríla  zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hípi  zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
húnta  v Španiji in v latinskoameriških deželah začasna, navadno iz oficirjev sestavljena vlada:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
igrálnica  1. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
implúvij  pri starih Rimljanih osrednji, poglobljeni del atrija, v katerega se steka deževnica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
impresárij  zlasti v zahodnih deželah kdor se poklicno ukvarja z organizacijo javnih nastopov umetnikov, {umetniških} ansamblov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indigenát  zgod. pristojnost deželanov v določeno deželo po sprejemu v deželne stanove:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Índija Koromándija  po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inozémstvo  ozemlje, dežele onstran državne meje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izdánji  geogr., v zvezi izdanja voda voda, ki prihaja iz tal, zlasti ob deževju; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izkoščíčiti  gastr. odstraniti koščico iz sadeža:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izpehávati  redko izločati, odstranjevati {iz sadežev}:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izpostáva  manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; ekspozitura:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvóznica  država, dežela, ki izvaža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jadíkovec  vrtn. okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete; judeževo drevo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
južnják  kdor živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
južnjákinja  ženska, ki živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kabarét  1. v nekaterih zahodnih deželah nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kamerálen  zgod., v 17. in 18. stoletju nanašajoč se na deželo ali državo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kamerléngo  rel. najstarejši kardinal, ki po papeževi smrti upravlja apostolski sedež do izvolitve novega papeža; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kanapé  fotelju podoben oblazinjen sedež za več oseb:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
karéta  1. v nekaterih deželah kočija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kasácija  jur., v nekaterih deželah razveljavitev sodne odločbe, ki jo izvrši kasacijsko sodišče:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kavárnar  v nekaterih deželah lastnik, upravnik kavarne:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klatíti  1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
knéginja  1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo višja od grofice:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
knéz  1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo višji od grofa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kneževína  dežela, ki ji vlada knez:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
knjigárnar  1. v nekaterih deželah lastnik knjigarne:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kólomon  po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kólomonov  v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolón  1. v nekaterih deželah najemnik zemlje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolonát  v nekaterih deželah odnos med lastnikom zemlje in kolonom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolonialízem  v kapitalizmu politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
koloníja  1. v kapitalizmu dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kómbibus  kombi za prevoz potnikov, navadno z osmimi sedeži:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kongregacioníst  rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, razširjene zlasti v angleško govorečih deželah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konservatívec  1. v nekaterih deželah član konservativne stranke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konservatórij  v nekaterih deželah šola srednje, višje ali najvišje stopnje za glasbeno umetnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konservatoríst  v nekaterih deželah dijak, slušatelj konservatorija:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konservatorístka  v nekaterih deželah dijakinja, slušateljica konservatorija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konvíkt  v nekaterih deželah vzgojna ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo zlasti pripravnikom za duhovniški poklic:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konzúlta  v nekaterih deželah posvetovalni zbor, svet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Koromándija  po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kórzo  v nekaterih deželah 1. javni prostor, namenjen za sprehajanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kózelnik  zastar. čarovnik, vedež:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401 501 601 701 801  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA