sédežen |
nanašajoč se na sedež:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sédežnica |
žičnica s sedeži, nameščenimi v enakomernih razmikih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sédežnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
sedežnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
sivobrádež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
sladkosnédež |
sladkosnednež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
smódež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
snédež |
star. požrešen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòčúdež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
sòdeželàn |
kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele, pokrajine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòdeželánstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
sòdeževáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
sreddežêlen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
srédež |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
srédežen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
stosedežen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
stošestdesetsedežen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
strádež |
ekspr. 1. stradanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
strádežen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
svetodeželski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
šestsedežen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
šestsedežnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
štíriindvájsetsédežen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
štírisédežen |
ki ima štiri sedeže:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
štirisedežnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
štírisédežnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
tŕdež |
1. slabš. neroden, okoren človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trdosedežen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
tridežêlen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
trísédežen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
trisedežnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
trósédežen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
trosedežnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
trúdež |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
ultračudežen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
vdežíti se |
-ím se; dov., vir: B; povezave:
|
večdeželen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
vèčsédežen |
ki ima več sedežev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
večsedežnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
védež |
1. kdor na osnovi kakih znakov ve neznane, prihodnje stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vedežéjen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
vedežêljen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
védežen |
knjiž. nanašajoč se na vedenje neznanih, prihodnjih stvari:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
védežev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
vedeževálec |
kdor vedežuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vedeževálen |
nanašajoč se na vedeževanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vedeževálka |
ženska, ki vedežuje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vedeževalkin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
vedeževálski |
nanašajoč se na vedeževalce ali vedeževanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vedeževálstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
vedeževánje |
glagolnik od vedeževati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vedeževáti |
na osnovi kakih znakov vedeti, pripovedovati preteklost, zlasti pa prihodnost koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vedežíca |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
védežka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
védežkinja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
vedežnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
védežnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
vèlejédež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
vídež |
zastar. 1. vid:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vídežen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
visokosedežen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
vladežêljen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
vladežêljnež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
volkosnédež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
vsedeželen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
vsegavédež |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
vsemédež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
vsevédež |
ekspr. vseveden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vsevídež |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
zadeževáti |
nav. 3. os. 1. brezoseb. začeti deževati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadežíti |
brezoseb., knjiž. namočiti, zmočiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagovédež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zamadeževanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zamúdež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zbendežánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zbendežáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
zdežíti se |
-ím se; dov., vir: B; povezave:
|
zeljesnédež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zmadežen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zveznodeželen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
ablácija |
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
adaptilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Teorija, predvsem pa praksa narodnogospodarskega razvoja potrjuje logiko evolucije in napredka dežel, ki imajo sposobnost za boljšo adaptilnost. Adaptilnost je izpeljana iz koncepta selekcije in je zajeta v zakonitostih evolucije kot preživetja najsposobnejšega ...
|
aerobrisalnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Brisalniki oblikovani kot aerobrisalniki s tipalom za dež in brisanjem na dotik
|
agroživilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem povzročata krizo in brezposelnost predvsem pri revnejših delavcih teh dežel, ki so zaposleni na teh agroživilskih kompleksih.
|
agrumski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pridobivanje: s stiskanjem lupine citrusovega sadeža. Iz 200 - 250 kg lupine dobimo 1l olja. Vonj: agrumski, sladkoben, nežen, svež, lahno trpek.
|
akantusov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
General je bil v paradni uniformi, sicer malo pomečkani in zamaščeni, zato pa toliko bolj okrancljani s kolajnami, zlatimi, palmovimi, akantusovimi in ne vem še kakšnimi listi, iskrečimi se zvezdami različnih velikosti in oblik, rdečimi črticami, zlatimi gumbi in še mnogimi drugimi čudežnimi stvarmi, ki jih ne more opisati človeško pero, tako da je izgledal kot božično drevo ob polnoči.
|
akulturacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem akulturacijskim posegom nadaljuje izročilo prevajanja angleške nesmiselne poezije, ki jo je pri nas najizraziteje uveljavil Bogo Pregelj v svojem prevodu Carrollove Alice v Deveti deželi (1951) in jo poznajo tudi drugod.
|
alergent |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Težave z alergijami, zaradi tega, ker po mnenju nekogar vidim ozkoumno, so bržkone odsev tega, da ste - na vso silno srečo - vendarle se ljudje čudežev, ki nas s svojo duhovno in vsestransko intelektualno širino odrešujete iz zagat in zmot vsakdanjika, torej me - kot "alergenta" - Andrej in Aljo, prosim sprejmita, prepričan sem, da mi bosta tudi odpustila, kajti to vama, sirokovidnima in vsevednima, zagotovo ni tuje, mar ne?
|
amfiteáter |
pri starih Grkih in Rimljanih okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
amfitrealno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sedeži gledalcev so bili razporejeni amfitrealno okoli orkestre.
|
amharski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Patriarh Sabbah bo imel uvodni nagovor na temo: "Cerkev v Sveti Deželi in leto 2000", nakar bodo prebrali evangeljsko poročilo o Kristusovem rojstvu v grškem, arabskem, armenskem, latinskem, koptskem, sirskem in amharskem jeziku.
|
amigdalín |
kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
amoksiklav |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odpeljali so me k dežurnemu, ki mi je dal antibiotik amoksiklav ter naklofen.
|
andéški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Tu je bilo središče posestev grofov Andeško-Meranskih. V andeški dobi je bil Kamnik nekaj časa glavno mesto Kranjske, še dolgo po tem pa je ostal poleg Ljubljane najvplivnejše deželno mesto.
animírka |
v zahodnih deželah uslužbenka v nočnem lokalu, ki zabava goste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
antiameričan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če kakšnega dežurnega antiameričana prime, da bi začel pljuvati po ZDA naj to raje zadrži zase.
|
antidecubitalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nepogrešljiv pripomoček za paraplegika in tetraplegika je sedežna - antidecubitalna blazina "ROHO", brez katere se obvezno pojavi "decubitus" (posledice so dolgotrajne), pravilnik pa določa doplačilo preko 60 % nabavne cene.
|
antidekubitusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Antidekubitalni program - zračne antidekubitusne blazine s kompresorjem, antidekubitusni posteljni vložki, naravne antidekubitusne podloge, nastavki za WC, sedeži za kopalno kad, stoli za tuš, postelje trikotniki, mizice urinske račke in sanitarne ponve, vreče za led, termoforji, stetoskopi, inhalatorji, masažni aparati in kompresijske kurativne in preventivne nogavice, hlačne nogavice, dokolenke za moške in ženske.
|
antiklimaktično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nič spodbudnejšega vtisa ni dajalo niti dogajanje na odru, kjer so golobradi člani hrvaškega Karmakumulatorja - članica je medtem prešla vse faze naveličanosti, obupa in kinkanja - kako uro brez haska motovilili okoli posebej za nastop sposojene mašinerije, končno našli iz nje vodeči izhod in se čudežno vztrajni, menda fanovski publiki antiklimaktično oddolžili s sporedom elektronskega šundra in predvajanih fotografij iz leksikonov sodne medicine in dermatoloških učbenikov.
|
antikorupcija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pozno jeseni je Svetovna organizacija za antikorupcijo Transparency International (TI) prvič objavila indeks percepcije o podkupljivosti kupcev v posameznih deželah (Bribe Payers Perceptions Index, BPI), medtem ko že pet let objavlja letni indeks zaznavnosti korupcije (Corruption Perceptions Index, CPI) posameznih dežel, ki združuje 17 različnih virov percepcije o korupciji, zato so neločljivo povezani z nenatančnostjo.
|
|