|
zastopíti |
knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastúditi |
knjiž., z dajalnikom zagnusiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavdájati |
1. star., z dajalnikom zastrupljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavdáti |
z dajalnikom 1. star. zastrupiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdéti se |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdévati se |
star., nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zblêsti se |
s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici začeti zmedeno govoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdéti se |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgábiti se |
zastar., z dajalnikom zagabiti se, pristuditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgnúsiti se |
redko, z dajalnikom zagnusiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zljubíti se |
s smiselnim osebkom v dajalniku 1. izraža pripravljenost koga za kako dejanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žàl |
1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101