|
cepìč |
1. enoletni poganjek, s katerim se cepi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cepíček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
|
ablaktácija |
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cépek |
redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cepíka |
enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
divják |
1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kopulácija |
1. agr. cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; spajanje, cepljenje v sklad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okulácija |
agr. cepljenje, pri katerem se oko cepiča vstavi za lubje podlage, cepljenje na oko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okulírati |
agr. vstavljati oko cepiča za lubje podlage, cepiti na oko:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rezíšče |
agr. rezna ploskev {na cepiču, poganjku}:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlebíčkanje |
agr. cepljenje, pri katerem se prirezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|