|
brusíti |
1. delati rezilo ostro:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
brusíti |
s silo izmetavati iz ust:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dobrúsiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
izbrusíti |
s silo izvreči iz ust:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbrusíti |
1. narediti rezilo ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrusíti |
narediti ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obrusíti |
1. z brusom obdelati predmet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odbrusíti |
1. z brušenjem odstraniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
odbrusíti |
pog., slabš. odgovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pobrusíti |
1. nekoliko nabrusiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prebrusíti |
1. z brušenjem narediti luknjo, odprtino skozi kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prenabrúsiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
pribrúsiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ubrusíti |
z brušenjem dati čemu zaželeno obliko, zaželene lastnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vbrusíti |
z brušenjem narediti kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrusíti |
z nepravilnim brušenjem povzročiti, da rezilo ni ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zabrusíti |
1. ekspr. vreči, zagnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbrusiti |
narediti ostro; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezobzirnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Noben tudi ne upa dandanes šolskim pisarnam in tamkajšnjim "strokovnim" kanclistkam kot uradnim brezobzirnicam zabrusiti, da se ne bomo pustili z otroki vered le številčiti, se oštevilčevati, se tako razosebljati in razčlovečiti.
|
|
brúšenje |
glagolnik od brusiti1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hónati |
strojn. gladko brusiti notranjost valjev pri motorjih z notranjim zgorevanjem; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lépati |
strojn. zelo fino, natančno brusiti z valji, ploščami iz mehke kovine ali lesa, navadno z dodatkom brusila v prahu; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obrús |
1. glagolnik od obrusiti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|