|
bregúšnjak |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
bóbreg |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
bóbrega |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
búbreg |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dodóbrega |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
lobregán |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
nabrég |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
navbrég |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
nizbrég |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
obréga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
obréganje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
obregaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
obrégati se |
ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obregàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
obregávati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
|
|
obregljáj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
obregljív |
ekspr. ki se {rad} obrega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obrégniti se |
ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešati v stvar, ki se govorečega ne tiče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obregovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
obrégovar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
obregováti se |
ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
póbreg |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
razbrég |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
súbrégija |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
subregijski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
súbregionálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
subregularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vzbrég |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
zabréga |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zabrégar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
akusandal |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podjetje razvija, izdeluje in trži izdelke ter storitve za ohranja-nje in vzdrževanje zdravja; kaže visoko stopnjo tehnološke inovativnosti pri vgrajevanju novejših konceptov, energijskih antenskih sistemov za zagotavljanje dobrega počutja (»wellbeing«) v različne izdelke (energijska majica, ergonomsko-energijski delovni stoli, akustimulatorji, akusandali in energijski posteljni nadvložki).
|
|
antiredukcionistov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Janez Bregant, Odgovori na antiredukcionistovo dilemo.
|
|
blagosŕčen |
knjiž. ki je blagega, dobrega srca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brdína |
zastar. vzpetina, breg:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezbréžen |
knjiž. ki je brez brega, meje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezokúsen |
ki je brez {dobrega} okusa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brežàn |
redko kdor živi na bregu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréžec |
zastar. manjšalnica od breg:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brežìč |
manjšalnica od breg:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brežína |
1. pas zemlje ob vodi; breg:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréžnica |
nar. njiva v bregu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brgéše |
nar. bregeše; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
carevski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ampak strip je bil pa carevski - ga ni tako dobrega (vsaj zame) - toliko humorja na tistem pikrichu placa (10 x 15 cm ali pač nekaj takega) - vsaka risbica, vsaka linija, pika ilustracije, je bila svoja zgodba, in vsak spljash je bil za crknit!
|
|
certificiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naše rešitve temeljijo na opremi vodilnih proizvajalcev komunikacijskih tehnologij katerih certificiran partner smo že dolga leta in vključujejo izvedbo celovitih rešitev komunikacijskih potreb vašega podjetja, od načrtovanja omrežja ter pripadajočih komunikacijskih povezav, izvedbe ter vzdrževanja dobrega stanja celovitega sitema.
|
|
ciljnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, predvsem bančnika in poznavalca zavarovalnih poslov nepretrgoma zagotavlja razmere za udejanjanje ciljnostnih nalog družbe.
|
|
collie |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mnogo je teorij o nastanku pasme, zapisi in fotografije pa dokazujejo, da so aussieji prišli z izseljenci iz Evrope najprej v Avstralijo in od tam z njihovimi ovcami v Ameriko, se križali z različnimi collieji in ovčarji, tudi pirenejskimi in mejnimi, vse z namenom dobiti dobrega delovnega psa za delo s čredami.
|
|
degradiranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To seveda pomeni dodatna sredstva, vendar - če si dovolim subjektivno pripombo, ki se mi je porodila ob ogledu bregov - bo marsikje se najbolje, če se beda obrečnega prebivalstva ter degradiranost brežin za vedno skrijeta pod vodo.
|
|
dežnikarstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dežnikarstvo je že izumrlo, nič dobrega ne kaže niti krznarstvu.
|
|
diabolija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hiša se kaže v svoji diaboliji nepomirljivega konflikta med svetlobo in temo, med silami zla in silami dobrega, med navidezno lepim in stisko, tesnobo, žalostjo, popolno osamelostjo človeka.
|
|
didaktičnoteoretičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Roman Zorana Hočevarja Šolen z Brega sem izbrala ob upoštevanju osebnostnih značilnosti dijakov (starostna stopnja, intelektualne zmožnosti, literarno in jezikovno predznanje, čustvena zrelost), recepcijskih zahtev dijakov in učiteljev (besedilo naj bo zanimivo, aktualno, ne preobsežno), sodobnih didaktičnoteoretičnih spoznanj (roman omogoča ustrezno in zanimivo šolsko interpretacijo), vzgojnih (kulturni, jezikovni, osebnostnorazvojni vidiki) ter izobraževalnih (B. Krakar Vogel, 1992: 42-89) dejavnikov.
|
|
distorzirano |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Medtem ko z metaliziranjem bolj redko ustvarijo tisto pravo silo, ki bi jo pričakoval od dobrega metalcora so z nežnejšimi potezami malce bolj prepričljivi, že samo zaradi lepo pojočega vokala, ki je drugače distorzirano kričeč.
|
|
divali |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
divali - hinduistični praznik svetlobe, zmaga dobrega nad zlim
|
|
dobrosŕčen |
ki je dobrega srca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobróta |
1. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družmirski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Družmirje: Konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje. V Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in prav tako povzročila ogromno škode.
|
|
drveč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
|
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
|
fašína |
grad. butara protja za dreniranje ali utrjevanje rečnih bregov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grápa |
jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grenkúlja |
nar. zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih; božja milost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrábrost |
lastnost hrabrega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Jánezek |
v zvezah: ekspr. pridni Janezek in hudobni Mihec človek dobrega, pozitivnega značaja; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezbíca |
grad. naprava ob bregu, ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kamnomèt |
1. grad. plast večjih kamnov za utrditev brega, nasipa, opornika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kesánje |
neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolíšče |
arheol. prazgodovinska naselbina ob bregu, zgrajena na kolih, zabitih v dno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
licemérski |
nav. ekspr. ki se kaže poštenega, dobrega, čeprav v resnici ni tak:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maniheízem |
rel. nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Matjáž |
v zvezi kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
morála |
1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mostíšče |
1. arheol. prazgodovinska naselbina ob bregu, zgrajena na kolih, zabitih v dno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mostobrán |
voj. prostor ob obali ali bregu, zlasti za zaščito izkrcavanja, navadno izpostavljen nasprotnikovemu obstreljevanju; mostišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napláviti |
s tokom prinesti, spraviti kam, zlasti na breg, obalo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
naplávljati |
s tokom prinašati, spravljati kam, zlasti na breg, obalo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèmilosŕčen |
knjiž. ki ni milega, dobrega srca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obròv |
knjiž., redko breg, brežina, strmina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obžalovánje |
1. neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odrešeník |
v judovski religiji kdor naredi, da postane človek prost zla in deležen vsega dobrega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odrešíti |
1. rel. narediti, da postane človek prost zla in deležen vsega dobrega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
peščína |
z nanesenim, naplavljenim peskom pokrita obala, breg:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podgrívka |
zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pontonír |
voj. pripadnik posebne inženirske enote, ki postavlja pontonske mostove, ovire na rekah in bregovih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poplèt |
gozd., grad. spleteno šibje, protje, ki preprečuje, zadržuje posipanje zemlje, peska v bregu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pribréžen |
ki je, se nahaja pri bregu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščíti |
1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prodíšče |
s prodom prekrit del brega, obale:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razlív |
1. kraj, kjer se potok ali reka razliva čez bregove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rónek |
nar. zahodno strmina, breg:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sladkoústiti se |
knjiž., ekspr. 1. jesti, uživati kaj dobrega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slastíti se |
knjiž. s slastjo jesti kaj dobrega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slastoústiti se |
knjiž. 1. s slastjo jesti kaj dobrega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sokrátik |
filoz. pristaš vsake od šol, ki temelji na Sokratovem pojmu dobrega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmíliti se |
1. iz sočutja narediti komu kaj dobrega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usmíljen |
1. ki iz sočutja rad naredi komu kaj dobrega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
velikodúšen |
ki stori komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
velikodúšje |
stanje človeka, ki je pripravljen storiti komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúšen |
ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdràv |
1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrávje |
stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žàl |
1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 37