|
bezjáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Izkazalo se je, da je med obravnavanimi sopomenkami največ takih, ki v Registru niso omenjene (očitno so veljale za splošno znane), med besedami iz Registra pa prevladujejo besede iz kranjskega, tj. prvega stolpca, ki predstavljajo iztočnice v tem mednarečnem in dvojezičnem slovarju, v veliki meri so izpričane besede iz slovenskega oz. bezjaškega (=panonskega oz. kajkavskega) in koroškega stolpca, iz hrvaškega pa precej manj.
|
breznaglásnica |
lingv. beseda, ki je brez naglasa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cestohodnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Idilična cesta mimo Blagoškega jezera (po besedah domačinov se za vlaganje v omenjeno akumulacijo zelo zanima znani smučar Marc Girardelli) je nekaj kilometrov pred ciljem napore najutrujenejših cestohodnikov olajšala kot materina roka hlipajočega dojenčka.
|
|
človekvolk |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Beseda volkodlak (werewolf) je kombinacija starih saksonskih besed "wer", kar pomeni človek in volk "wolf" - človekvolk oz v angleščini manwolf.
|
|
dalmatoromanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zapis Carso iz dalmatoromanskega govora je iz leta 949, v 12. in 13. stoletju pa se ta beseda pojavlja v raznih pomenskih zvezah.
|
|
deiktik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zastavlja se vprašanje, zakaj se pri kazalnih besedah kot različica deiktikov, ki so tipični za besedilo v okoliščinah izjavljanja, ne omenjajo anaforični znaki, kar večinoma postanejo deiktiki pri besedilnem navezovanju, če se sklicujemo na splošna besediloslovna spoznanja, ki jih povzemajo tudi nekateri slovenisti (prim. O. Kunst Gnamuš, M. Stabej, V. Gorjanc).
|
|
dejáti |
navadno kot deležnik na -l 1. izraziti z besedami, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekripcija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
islovar
Primer:
Kriptologija je veda o tajnosti, šifriranju, zakrivanju sporočil (kriptografija) in o razkrivanju šifriranih podatkov (kriptoanaliza). Beseda prihaja iz grščine: kryptos logos pomeni skrita beseda. Uporabljata se še pojma enkripcija (šifriranje) in dekripcija.
|
|
deskríptor |
biblio. značilna beseda, ki označuje vsebino kakega dela, članka in omogoča iskanje želene informacije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
destabiliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po Boucherjevih besedah sankcije še vedno veljajo za osebe in organizacije, ki so na območju nekdanje Jugoslavije kršile človekove pravice in počele druge nečednosti v smeri destabiliziranja Balkana, kot je na primer nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič.
|
|
déti |
star. izraziti z besedami; reči, dejati1:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dianabol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bionabol, Methandrostenolon, Naposim: V praksi jim pravijo kar dianabol (Cibino staro ime). Gre za eno in isto zadevo, ki jo opišemo z besedama "zajtrk prvakov".
|
|
diskriminabilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri enem eksperimentu gre za manipulacijo časovnega prikazovanja besed in barv (npr. barva se pojavi pred besedo), pri drugem eksperimentu gre za manipulacijo oblike besednih dražljajev (npr. pikazane besede so obrnjene navzdol ali pa napisane od zadaj naprej), pri tretjem eksperimentu pa gre za preverjanje vpliva osnovne diskriminabilnosti (razločnosti) med besedami in med barvami.
|
|
dogajalnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekateri napadajo ad personam, ko gre za dogajalnost, kakor so jo vzpostavili sicer samo v besedah... in nekako v Vidmarjevi vili, Večna pot 5, Ljubljana, na skoro intimno samosvojem "sestanku", čeprav ne v času, kot so datirali šele po vojni dan ustanovitve protiimperialistične organizacije.
|
|
določílnica |
lingv. določilna beseda; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donžon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
donžon - Franc. donjon, francoskoromanska oblika stolpastega gradu, namenjenega obrambi in prebivanju. Beseda izvira iz vulgarne latinščine: domination = nadvlada.
|
|
dotakniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vržena v svet je beseda mrtva, ko pa se je samo dotakneš, ali se te ona dotakne z duhom, je kot živa in deluje in usmerja.
|
|
dvatisočprvi |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utemeljim: Ker sem od 16. januarja 2001 (z besedami šestnajstega januarja dvatisočprvega) na spletišču za družabno omreženje s domeno kupid.com z nickom Quentin (pred tem sem imel nek drugi nick) in ker sem imel dvakrat "prekinitev prisotnosti", enkrat v dolžini 1 (enega) leta, drugič pa v dolžini enega leta pa pol, obakrat zaradi udeležbe v resni zvezi, "potem" pa sem se vedno vrnil...
|
|
dvoikten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Verz »in zarje ne oznanja« je mogoče brati na dva načina: tako kot zgoraj ali pa s sinicezo med zadnjima besedama; v tem primeru je verz dvoiktni: »in zarje ne_oznanja«.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvózlóžnica |
lingv. dvozložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakozvóčnica |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enklítika |
lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênozlóžnica |
lingv. enozložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epíteton |
lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étimon |
lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evfemízem |
lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formulírati |
z besedami izraziti kaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glágol |
lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gostobeséden |
ki {rad} z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
héjslovánstvo |
slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiperním |
lingv. beseda v odnosu do besede, katero pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hipokorístikon |
lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hiponím |
lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
homoním |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imé |
1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ìndeklinábile |
lingv. nesklonljiva, nepregibna beseda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
invektíva |
knjiž. žaljiva beseda, žaljiv sestavek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ironíja |
1. izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovanje, posmeh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ironizírati |
izražati negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovati se, smešiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istoréčje |
lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izhódnica |
knjiž., redko beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred; geslo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpeljánka |
1. lingv. {nova} beseda, narejena iz podstave s pripono:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izposójenka |
lingv. prevzeta beseda, popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izráziti |
1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izrážati |
1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztóčnica |
1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jedrén |
knjiž., redko 1. ki z malo besedami pove bistveno; jedrnat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jedrnàt |
1. ki z malo besedami pove bistveno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jedrovít |
1. star. ki z malo besedami pove bistveno; jedrnat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jeznorítiti |
ekspr. z besedami, dejanji kazati jeznoritost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kálk |
lingv. beseda ali besedna zveza, prevedena iz drugega jezika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klétev |
groba beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kletvína |
ekspr. groba beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu; kletev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kompózitum |
lingv. beseda, nastala z združitvijo dveh ali več besed; zloženka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konotácija |
lit. pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krilática |
vznesena beseda, besedna zveza s splošno znano vsebino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvalifikátor |
lingv. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na nevtralnost in slovnično kategorijo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
leksém |
lingv. beseda kot nosilec pomena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
logogríf |
beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
manjšálnica |
lingv. beseda, ki izraža pomanjšanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mêdmet |
lingv. nepregibna beseda, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagánjati |
delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagnáti |
narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagóvor |
beseda, stavek, s katerim se začne pogovor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napíjati |
1. s slovesnimi besedami in alkoholno pijačo čestitati, pozdravljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napíti |
1. s slovesnimi besedami in alkoholno pijačo čestitati, pozdraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napívati |
s slovesnimi besedami in alkoholno pijačo čestitati, pozdravljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napodíti |
nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narekováj |
lingv. ločilo, ki označuje premi govor, citate, naslove ali daje besedam poseben pomen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
naslónka |
1. lingv. breznaglasna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nazdráviti |
s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nazdrávljati |
s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nazív |
1. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
neologízem |
lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
norčeváti se |
navadno v zvezi z iz navadno z besedami izražati neresen, nespoštljiv odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
objokáti |
izraziti veliko čustveno prizadetost, žalost zaradi česa, zlasti z besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
objokováti |
izražati veliko čustveno prizadetost, žalost zaradi česa, zlasti z besedami:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odgovárjati |
1. z besedami izražati komu kaj v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odgovoríti |
1. z besedami izraziti komu kaj v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odnôsnica |
lingv. beseda, na katero se nanaša prilastek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odslávljati |
1. z besedami, kretnjo sporočati komu, naj odide:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odslovíti |
1. z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oksíton |
lingv. beseda z naglasom na zadnjem zlogu; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
opísati |
1. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opisováti |
1. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporêči |
1. z dajalnikom z besedami izraziti nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporékati |
1. z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oštéti |
izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oštévati |
izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozmérjati |
izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 36 136 
