besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: beg   zadetki: 188-287



bolêhen  ki je slabega, šibkega zdravja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brejev  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
brejica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
brejlica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
brejlov  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
brelov  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
brezkapitalski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Gre za brezkapitalsko povezavo podjetij, ki sta dobro sodelovali že doslej, Cestnega podjetja Novo mesto in podjetja Begrad.
brezperspektiva  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vestniku sledi petnajstminutni filmček "XXX" omladinskega kolektiva Sprung iz zbirnega centra v Ilirski Bistrici, verističen prikaz brezperspektive življenja v begunskem taborišču.
brezzóbost  knjiž., redko značilnost brezzobega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
cernírati  voj. onemogočiti izhod, pobeg; obkoliti, zajeti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čezroben  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pred Bogom so na begu krušni očetje, / ki so pred zidom talcev se smejali / še v brk čezrobni splezani drhali, / ker so poznali v vihri tiho petje ...
čezse  zaim., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kako seči izven sebe? Čezse že, a semkaj, tu, tja, prav blizu, najbliže.
dezertácija  pobeg od vojakov ali iz boja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dezertêr  kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
dezerterka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: begunka - dezerterka, uhajačka, ženska, ki beži pred nevarnostjo
dezertírati  pobegniti od vojakov ali iz boja:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diferencialističen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na ta način uidemo vsakršnemu redukcionizmu, pa tudi čistemu znotrajbesedilnemu diferencialističnemu beganju sem ter tja.
diluvijalen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ali se kedaj sanjal o dveh flamingih, ki sta otožno kričaje begala in blodila po brezkrajnem močvirju diluvijalne dobe?
dolma  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Specialitete: uštipci, goveji pršut, travniški sir, trahana, begova čorba, zeljanica, sarme, hercegovski japrak, vrsta dolm, z mesom ali drugim polnjene zelenjave, bosanski lonac, čevapi, čevapčiči in sudžuke, na žaru popečene in z omakami zalite specialitete hiše, tufahije, žito.
dolóčnica  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
domobéžnost  knjiž. nagnjenje, želja po begu, odhajanju od doma:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
doveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
drogerašica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Iz vseh je pobegnil in iz Splita ga je izvlekla njegova punca, tudi drogerašica.
drugačnomisleč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
dvestotonski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: In na moji desni je sicer vozil kakšne dvestotonski šleper... se pravi da sta pobegnila malodane skozi šivankino uho.
emigránt  kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
emigrántka  ženska oblika od emigrant; begunka, izseljenka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evazíja  knjiž. beg, pobeg, umikanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ézul  v italijanskem okolju begunec, izseljenec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grobijánstvo  ekspr. lastnost, značilnost grobega človeka:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grobóst  lastnost, značilnost grobega:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
hédžra  Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izbéči  -bégnem; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
kesánje  neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kisloljub  prid., vir: N; povezave: nova beseda
konsternácija  knjiž., redko zbeganost, potrtost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konsternírati  knjiž. zbegati, potreti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krívda  1. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krívka  ženska, ki je povzročila kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máčkast  nav. ekspr. ki je slabega počutja, razpoloženja, navadno po nezmernem uživanju alkohola:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Míhec  ekspr., v zvezi hudobni Mihec človek slabega, negativnega značaja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
modrozob  prid., vir: N; povezave: nova beseda
morála  1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naklépati  knjiž. snovati, pripravljati, navadno kaj slabega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèotesánec  ekspr. kdor zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèotesánka  ekspr. ženska, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèotesánost  ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
neváren  1. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevárnost  1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
objésten  ki zaradi velike sproščenosti, premajhnega čuta odgovornosti {rad} naredi, povzroči kaj slabega, neprimernega, navadno za šalo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obžalovánje  1. neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odbéči  -bégnem; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
ominózen  knjiž. ki napoveduje zlasti kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprávljati  pripovedovati kaj resničnega, vendar slabega o kom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otrapáti  pog. zmesti, zbegati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
perpléksen  knjiž., redko zelo presenečen, osupel, zbegan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pobéči  -bégnem; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
polòm  1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potrapáti  pog. postati zmeden, zbegan:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebežáti  1. z begom priti drugam, v drug kraj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pregréha  rel. kar je kdo storil zlasti moralno slabega, oporečnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pregrešíti  povzročiti kaj slabega, nepravilnega; zagrešiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prestájati  1. biti deležen česa neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prestáti  1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pretrpéti  1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pribéči  -bežím; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
pričŕniti  nar. dolenjsko povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
privoščíti  1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
privoščljív  ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
recidív  1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
recidíva  1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skrókan  pog. ki je slabega počutja, razpoloženja po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spotíka  ekspr. 1. izražanje nezadovoljstva, slabega mnenja o kom, čem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spreletávati  nav. ekspr. hitro, za kratek čas se pojavljati po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spreletéti  nav. ekspr. 1. hitro, za kratek čas se pojaviti po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
stigmatizírati  pri starih Grkih in Rimljanih zaznamovati pobegle sužnje in hudodelce:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strapáti  pog. zmesti, zbegati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strápiti  pog. zmesti, zbegati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škartírati  1. žarg. izločiti kaj slabega, nekvalitetnega:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tirálica  jur. navadno javno razglašena zahteva pristojnega organa, naj organi odkrivanja in pregona primejo storilca kaznivega dejanja ali pobeglega obsojenca:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubežáti  1. z begom se umakniti pred kom, izmakniti se komu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubéžen  knjiž. nanašajoč se na beg, pobeg:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubéžnik  kdor ubeži, pobegne:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskočíti  knjiž. pobegniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskòk  1. zgod. begunec izpod turške okupacije v Bosni in Hercegovini, ki s svobodnega ozemlja napada zlasti turške enote:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvremeníti se  nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtoglàv  1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtoglávica  občutek koga po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vznemíriti  1. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vznemírjati  1. delati, povzročati, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zabávljati  1. posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadájati  delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadáti  1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrešíti  povzročiti kaj slabega, nepravilnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahŕbten  1. ki skrivaj naredi kaj slabega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajébati  vulg. narediti, povzročiti komu kaj nezaželenega, slabega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zlorába  1. uporaba česa pozitivnega za kaj negativnega, slabega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlorábiti  1. uporabiti kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlorábljati  1. uporabljati kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žàl  1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 88 188



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA