dolóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
domobéžnost |
knjiž. nagnjenje, želja po begu, odhajanju od doma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
doveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
|
drogerašica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iz vseh je pobegnil in iz Splita ga je izvlekla njegova punca, tudi drogerašica.
|
drugačnomisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
|
dvestotonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In na moji desni je sicer vozil kakšne dvestotonski šleper... se pravi da sta pobegnila malodane skozi šivankino uho.
|
emigránt |
kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emigrántka |
ženska oblika od emigrant; begunka, izseljenka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
evazíja |
knjiž. beg, pobeg, umikanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ézul |
v italijanskem okolju begunec, izseljenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
grobijánstvo |
ekspr. lastnost, značilnost grobega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
grobóst |
lastnost, značilnost grobega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
hédžra |
Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
izbéči |
-bégnem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
kesánje |
neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kisloljub |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
konsternácija |
knjiž., redko zbeganost, potrtost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
konsternírati |
knjiž. zbegati, potreti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
krívda |
1. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
krívka |
ženska, ki je povzročila kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
máčkast |
nav. ekspr. ki je slabega počutja, razpoloženja, navadno po nezmernem uživanju alkohola:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Míhec |
ekspr., v zvezi hudobni Mihec človek slabega, negativnega značaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
modrozob |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
morála |
1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naklépati |
knjiž. snovati, pripravljati, navadno kaj slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèotesánec |
ekspr. kdor zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèotesánka |
ekspr. ženska, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèotesánost |
ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
neváren |
1. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nevárnost |
1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
objésten |
ki zaradi velike sproščenosti, premajhnega čuta odgovornosti {rad} naredi, povzroči kaj slabega, neprimernega, navadno za šalo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obžalovánje |
1. neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odbéči |
-bégnem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ominózen |
knjiž. ki napoveduje zlasti kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oprávljati |
pripovedovati kaj resničnega, vendar slabega o kom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
otrapáti |
pog. zmesti, zbegati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
perpléksen |
knjiž., redko zelo presenečen, osupel, zbegan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pobéči |
-bégnem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
polòm |
1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
potrapáti |
pog. postati zmeden, zbegan:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prebežáti |
1. z begom priti drugam, v drug kraj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pregréha |
rel. kar je kdo storil zlasti moralno slabega, oporečnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pregrešíti |
povzročiti kaj slabega, nepravilnega; zagrešiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prestájati |
1. biti deležen česa neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prestáti |
1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pretrpéti |
1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pribéči |
-bežím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
pričŕniti |
nar. dolenjsko povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
privoščíti |
1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privoščljív |
ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
recidív |
1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
recidíva |
1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skrókan |
pog. ki je slabega počutja, razpoloženja po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spotíka |
ekspr. 1. izražanje nezadovoljstva, slabega mnenja o kom, čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spreletávati |
nav. ekspr. hitro, za kratek čas se pojavljati po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
spreletéti |
nav. ekspr. 1. hitro, za kratek čas se pojaviti po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
stigmatizírati |
pri starih Grkih in Rimljanih zaznamovati pobegle sužnje in hudodelce:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
strapáti |
pog. zmesti, zbegati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
strápiti |
pog. zmesti, zbegati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
škartírati |
1. žarg. izločiti kaj slabega, nekvalitetnega:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tirálica |
jur. navadno javno razglašena zahteva pristojnega organa, naj organi odkrivanja in pregona primejo storilca kaznivega dejanja ali pobeglega obsojenca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubežáti |
1. z begom se umakniti pred kom, izmakniti se komu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubéžen |
knjiž. nanašajoč se na beg, pobeg:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubéžnik |
kdor ubeži, pobegne:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uskočíti |
knjiž. pobegniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uskòk |
1. zgod. begunec izpod turške okupacije v Bosni in Hercegovini, ki s svobodnega ozemlja napada zlasti turške enote:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uvremeníti se |
nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrtoglàv |
1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrtoglávica |
občutek koga po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vznemíriti |
1. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vznemírjati |
1. delati, povzročati, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabávljati |
1. posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadájati |
delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadáti |
1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagrešíti |
povzročiti kaj slabega, nepravilnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahŕbten |
1. ki skrivaj naredi kaj slabega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajébati |
vulg. narediti, povzročiti komu kaj nezaželenega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zlorába |
1. uporaba česa pozitivnega za kaj negativnega, slabega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zlorábiti |
1. uporabiti kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zlorábljati |
1. uporabljati kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žàl |
1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |