besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ak   zadetki: 19.041-19.140



zastríči  1. s skrajšanjem, odstranitvijo dela las, dlak; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastrújiti  knjiž. začeti teči, pretakati se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasúti  1. zakriti, prekriti kaj s čim sipkim, drobnim:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasvaljkáti  premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zaščegetáti  ekspr. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašklopotáti  ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaštorkljáti  ekspr. iti z nerodnimi, okornimi koraki:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašvedráti  ekspr. iti z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatávati  1. počasi, z negotovimi koraki iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatekniti  dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatemníti  1. z zakritjem narediti, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatemnjeváti  1. z zakrivanjem delati, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatìč  1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatík  1. glagolnik od zatakniti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatikálo  navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatískati  1. s pritiskanjem česa, stiskanjem delati kako odprtino v čem neprehodno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatísniti  1. s pritisnjenjem česa, stisnjenjem narediti kako odprtino v čem neprehodno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatočíti  star. zakotaliti, zavaliti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatólči  1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatrdíti  izraziti kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatŕgati  1. raztrgati kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatrjeváti  izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatrkljáti  narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatŕzati  sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatŕzniti  sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatúšati  nižje pog. prikriti, zakriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaújčkati  s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaukázati  star. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zaukazováti  star. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaúpanje  prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaúpati  1. biti prepričan o sposobnosti, voljnosti koga narediti, kar se pričakuje:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavál  petr. kamnina, ki nastane pri vdoru magme v zemeljsko skorjo; intruzija, lakolit; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavalíti  1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavalováti  1. premakniti se v obliki valov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavalovéti  1. premakniti se v obliki valov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavarovánec  oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zavečáti  nar. 1. zakričati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavéden  1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavériti se  1. star. priseči, zakleti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavézati  1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavézniti  zakriti s čim tako, da se povezne:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavezováti  1. z vrvico, trakom ali z deloma česa delati vozel; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavihráti  1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavihtéti  1. držeč v roki premakniti kaj v velikem loku:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavijúgati  vijugasto iti, se premakniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavirálnik  žel. naprava na vlečnem vozilu za zaviranje vlaka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavlačeváti  1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavrélka  1. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj; zavrelica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavŕti  nar. steze, pešpoti na koncu vrtov, sadovnjakov za hišami v vasi:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavŕženec  1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavŕženost  1. ekspr. stanje človeka, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavsédnji  nar. navaden, vsakdanji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavzémati  1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavzéti  1. z bojem spraviti kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazéhati  nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazibálka  preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje otroka, peta ob zibanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazíbati  1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zazídati  1. z zidanjem narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zazidávati  1. z zidanjem delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazóbek  nazaj obrnjen zob na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaživéti  1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbanalizírati  narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbežáti  1. hitro se umakniti iz strahu, pred nevarnostjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbobnéti  bobneč se hitro premakniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbòr  1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zborovánje  1. dogodek, pri katerem večja skupina ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, razpravlja o čem, izraža kaj:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zborováti  biti zbran v večjem številu na kakem kraju zaradi razpravljanja o čem, izražanja česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdávnaj  1. izraža zelo veliko časovno odmaknjenost dejanja {v preteklost}:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdražíti  1. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrčáti  1. drčeč se premakniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdŕkniti  1. pri premikanju, delovanju premakniti se z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdŕmati  nar. 1. s tresenjem, stresanjem spraviti v kak položaj, v kako stanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrséti  1. drseč se premakniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdŕsniti  1. drseč se premakniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrúžba  1. biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zébrat  bot. gola ali dlakava rastlina s pecljatimi listi in ustnatimi rumenimi, rdečimi, belimi cveti v socvetjih, Galeopsis:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zéh  1. nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zéhati  nehotno široko odpirati usta ter globoko vdihavati in izdihavati zrak:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zehljáj  nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zéhniti  nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zelèn  1. ki je take barve kot trava ali {mlado} listje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zeleno...  kakor zelenomoder, zelenorjav, zelenosiv ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zelotízem  knjiž. strastna, nestrpna zavzetost za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnost, zagrizenost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zelótski  knjiž. ki je strastno, nestrpno zavzet za kako, navadno versko idejo, nazor; goreč, zagrizen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zelótstvo  knjiž. strastna, nestrpna zavzetost za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnost, zagrizenost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zemljáški  nanašajoč se na zemljake:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zemljepísec  strokovnjak za zemljepis:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zéta  cigareta slabše kakovosti z imenom Zeta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zgléden  ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti v taki meri, da je vreden zgledovanja, posnemanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgledováti se  1. delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgnêsti  1. povzročiti, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgníti  1. razkrojiti se, razpasti, navadno zaradi delovanja bakterij:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgodovína  1. celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zgodovínar  strokovnjak za zgodovino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zgodovínarka  strokovnjakinja za zgodovino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgònt  etn. vsak od na štiri ali osem delov preklanega hloda za izdelovanje deščic za obode sit, rešet:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgôrajšnji  star. ki je v dotakratnem besedilu že napisan; zgornji, prej naveden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgoščína  fiz. območje v snovi, kjer je tlak večji od povprečnega tlaka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrabljálnik  agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrájati  star. ugotoviti, poočitati napake, pomanjkljivosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   18.241 18.341 18.441 18.541 18.641 18.741 18.841 18.941 19.041 19.141  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA