|
štétev |
zastar. štetje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štéti |
1. imenovati števila po vrsti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štetínec |
agr. poznojesensko jabolko rdeče ali zelene barve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štétje |
glagolnik od šteti 1, 2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štétva |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
brezštetje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Naj te napolnim, konkretna zemlja, / s koščkom abstraktnega neba, / da bova dihala cik-cak, / kot dvoje prepletajočih se v ljubezni kač, / zrak stisnjenega v hip - stoletja / izmenično: dve krili pljuč / iz dneva v noč, iz noči v brezštetja ...
|
|
časoštétje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
doštéti |
končati štetje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doštetje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
geštétner |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
glasoštétje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
izštéti |
1. etn., pri otroški igri z ritmiziranim besedilom na začetku igre določiti udeležencem vloge v igri:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izštétje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
letoštétje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
naštéti |
1. s štetjem ugotoviti določeno število česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštétje |
glagolnik od našteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nènaštét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nèpoštét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
nèpreštét |
ki ni preštet:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèseštét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
neštét |
ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neštétič |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
neštétoglàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
neštétokrat |
ekspr. izraža zelo veliko ponovitev:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neštétokráten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
neštétosredíščnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
neštétost |
ekspr. lastnost, značilnost neštetega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neštétovŕsten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
ne všteti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nôvonaštét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
odštéti |
1. zmanjšati vsoto za določen znesek:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odštétje |
glagolnik od odšteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odšuštéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
oštétar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
oštéti |
izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paštéta |
mazav mesni izdelek iz sesekljanega pretlačenega mesa, drobovine in začimb:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paštétar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
paštétka |
gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poštéti |
prešteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poštéti |
nar. zahodno ceniti, spoštovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poštétje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
preneštét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
preštéti |
s štetjem ugotoviti število česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preštétje |
glagolnik od prešteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prištéti |
1. povečati vsoto za določen znesek:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prištétje |
glagolnik od prišteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišuštéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pŕvonaštét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
razštéti |
1. knjiž. s štetjem razdeliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
seštéti |
1. dobiti določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
seštétje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
šuštéti |
dajati rahle, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švéšteti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
upoštéti |
knjiž., redko upoštevati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uštéti se |
1. zmotiti se pri štetju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uštétje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vneštétič |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
vštéti |
upoštevati pri ugotavljanju števila česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vštétje |
glagolnik od všteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaštéti se |
-štéjem se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zašuštéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akvamarinov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Morganit je verjetno najbolj pogost med prej naštetimi redkejšimi berili. Ima pastelni roza do breskov ali sivkin odtenek, ki je po intenziteti primerljiv z akvamarinovo modro barvo.
|
|
antigonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Modus vivendi antigonskega mita je gotovo Sofoklova drama, ki je bila uprizorjena v Dionizovem gledališču v Atenah okrog leta 441 pred našim štetjem.
|
|
antiislamist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že res, da so Osami bin Ladnu morda šteti dnevi, ampak zagotovo se že sedaj nahaja še nekaj podobno fanatičnih debilov, ki že snujejo "povračilne ukrepe proti antiislamistom, velikemu satanu ipd."
|
|
avtoantitelesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Večinoma je diagnoza postavljena na osnovi prisotnosti vsaj enega od prej naštetih kliničnih ugotovkov in prisotne antifosfolipidne avtoantitelesne aktivnosti, ki pa mora biti izmerjena vsaj dvakrat v časovnem presledku treh mesecev.
|
|
avtoironizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fotografija pri tem ni nobena izjema, saj se pojavlja v neštetih variacijah pop kulture, pri čemer so velikokrat prisotni elementi demontaže medija, avtoironizacije, poetike citata ali zgolj teoretičnih diskurzov o njenem statusu duplikata.
|
|
avtozvočnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Svetujemo vam pri nakupu avtoradijev in avtozvočnikov za vaše vozilo, pri tem se trudimo, da vam ponudimo največ za denar, ki ste ga pripravljeni odšteti za glasbo v vašem avtu.
|
|
beneficírati |
jur., navadno v zvezi z doba šteti, upoštevati več, kot dejansko je:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bitijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Trajnik ni le ena sama vrsta (teh naštetih), lahko je artefakt bitijska čarovnija, ta postane oboje ko pride v igro, artefakt in bitje ...
|
|
blagrováti |
1. šteti, imeti koga za srečnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezštevílen |
ekspr. ki se ne da prešteti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brójiti |
zastar. šteti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
butazolidin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam (1977: 87) piše: »/Z malo začetnico pišemo/ imena zdravil: aspro, palerol, b-complex, pronison, gelusil-lak«; na str. 90 pa so znova naštete »kategorije besed in njihovih zvez, ki jih pišemo z malo«, in med njimi pri št. 17 tudi: »imena zdravil: pronison, butazolidin, kamilice«.
|
|
cíf |
ekon., kratica stroški prevoza, natovarjanja in zavarovanja blaga so všteti v ceni:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ciheksatin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V delu A Priloge II k Direktivi 86/362/EGS se dodajo najvišje mejne vrednosti ostankov pesticidov za abamektin, azociklotin in ciheksatin, bifentrin, bitertanol, bromopropilat, klofentezin, ciromazin, ciheksatin, fenpropimorf, flucitrinat, heksakonazol, metakrifos, miklobutanil, penkonazol, prokloraz, profenofos, resmetrin in bioresmetrin, tridemorf, triadimefon in triadimenol, naštete v Prilogi I k tej direktivi.
|
|
civilnodružben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mestna zveza upokojencev Ljubljana, ki je civilnodružbena in nevladna organizacija ter ni volilna rezerva nobene od političnih strank, članicam in članom upokojenskih društev ter starejšim državljankam in državljanom nasploh priporoča, da na volitvah v Evropski parlament izbirajo med spredaj naštetimi kandidati, omenjene kandidate pa hkrati pooblašča, da se na volilnih predstavitvah sklicujejo tudi na tako doseženo podporo Mestne zveze upokojencev.
|
|
čistopasemskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hitro ocenijo, koliko denarja je kdo pripravljen odšteti za psa in po potrebi zagovarjajo ali čistopasemskost ali pa "čistokrvnost".
|
|
daréjek |
num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
difuzionističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj v antropologijo (po Kuperju) pomeni t.i. logika konkretnega? a) asociiranje različnih stvari na osnovi zunanjih podobnosti b) funkcionalistični princip v obravnavi dr. dejstev c) povezovanje podatkov s terena v koherentno teorijo d) difuzionistični princip v obravnavi podatkov s terena e) nič od naštetega
|
|
distimičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Težave niso le poslabšanje simptomov kake druge motnje, npr. težke depresivne motnje, panične motnje, distimične motnje ali osebnostne motnje (čeprav se lahko nacepijo na katerokoli od naštetih motenj).
|
|
dohranjevan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od že naštetih zgoraj mi je predlagal, da v kolikor je papagaj slučajno bol ročno hranjen ali dohranjevan, da bo prepoznal brizgo takoj.
|
|
doštevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
doštevanje - končevanje s štetjem
|
|
enáčiti |
imeti, šteti za enako:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fób |
ekon., kratica stroški natovarjanja blaga, navadno na ladjo, so všteti v ceni:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hédžra |
Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
identificírati |
1. imeti, šteti za identično; istovetiti, enačiti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
indíkcija |
zgod., v srednjeveških listinah označevanje let po petnajstletnih ciklusih, računanih od leta 3 pred našim štetjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ístiti |
knjiž. imeti, šteti za isto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpsováti |
redko ozmerjati, ošteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lastíti si |
imeti, šteti kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadréti |
ekspr. grobo, glasno ošteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahrulíti |
grobo, glasno ozmerjati, ošteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakúkati |
po ljudskem verovanju s kukanjem našteti, odmeriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nazijáti |
slabš. grobo, glasno ošteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèodbíten |
1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpreštéven |
ki se ne da prešteti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neštevílnokrat |
knjiž., redko neštetokrat, neskončnokrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obrénkati |
ekspr. ošteti, ozmerjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odštévati |
1. dajati, izročati {s štetjem} določeno vsoto denarja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ográjati |
knjiž., redko opomniti, ošteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
