|
bógnedàj |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Perspektiva ali sledljivost našega porekla odkriva tudi obe skrajnosti človekovega obnašanja: kot da je človek odgovoren samo Bogu in bognedaj sočloveku, vsaj malo, kot da ni odgovoren ne Bogu in še manj svojemu bližnjemu.
|
časovnostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
|
částen |
1. ki je v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistofrekvenčen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prof. Tom Chalko (na sliki desno), doktor fizike z Univerze v Melbournu, je z raziskovanjem vpliva barv na bioelektromagnetno polje ljudi ugotovil, da čistofrekvenčne barve ter sprememba barv pozitivno delujejo na človekovo zdravje.
|
|
človečnják |
nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človeškov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. človekov: Negotovost je najbrž eno najbolj mučnih človeškovih čustev.
|
|
čúd |
knjiž., s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dánost |
knjiž. kar je dano neodvisno od človekove volje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dediferenciácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Dediferenciacija (značilna za obdobje postmodernosti) - S.Clegg - pomeni združevanje opravil v organizaciji tako, da postajata človekovo delo in vloga v organizaciji bolj raznolika in manj specializirana.
|
démon |
1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
desétpŕsten |
nanašajoč se na deset prstov obeh človekovih rok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
destabiliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po Boucherjevih besedah sankcije še vedno veljajo za osebe in organizacije, ki so na območju nekdanje Jugoslavije kršile človekove pravice in počele druge nečednosti v smeri destabiliziranja Balkana, kot je na primer nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič.
|
|
determinízem |
filoz. nauk, po katerem se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezertifikacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na nekaterih območjih se puščave zelo hitro širijo. Kjer je ta proces naraven, ga imenujemo zapuščavljanje (dezertizacija). Kjer pa se puščave širijo zaradi človekovega vpliva, je to dezertifikacija.
|
|
dezertizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na nekaterih območjih se puščave zelo hitro širijo. Kjer je ta proces naraven, ga imenujemo zapuščavljanje (dezertizacija). Kjer pa se puščave širijo zaradi človekovega vpliva, je to dezertifikacija.
|
|
disponibilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koroščevo razpravljalsko izhodišče je, da sodobna teorija materialnega pa tudi procesnega kazenskega prava v bistvu samo daje znanstvene okvire družbenemu odzivanju na človekovo vodenje, ki po volji zakonodajalca šteje za tako destruktrivno in nevarno, da ga je treba zatirati s sredstvi organizirane represije. eno osrednjih torišč sodobne kazenskopravne teorije (še posebej na področju spolnosti) je vprašanje narave kazenskopravnih dobrin, zlasti še t. i. disponibilnosti (razpoložljivosti) teh dobrin za možnega oškodovanca kaznivih dejanj.
|
|
dobrína |
1. nav. mn. kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
|
dušévnost |
skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duševnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
|
duševnotelesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno je, če zabeležimo dovolj fragmentov človekove avre s pomočjo naprave Crown TV: dobimo obilje informacij o delovanju celotnega duševnotelesnega sistema.
|
|
dvonožnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Človekova dvonožnost ali bipedalizem šteje med najpomembnejše rezultate njegove evolucije.
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
ekonomízem |
podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistenciálija |
filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elitízem |
soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ergonomíja |
veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
estétika |
1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fiziognomíja |
značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiziognómik |
kdor iz potez obraza proučuje človekovo osebnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiziognómika |
nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frenologíja |
psih. nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz oblike lobanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
freudízem |
teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
géopsihologíja |
nauk o vplivu zemljepisnih faktorjev na človekovo duševnost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grafologíja |
proučevanje, ugotavljanje človekovega značaja iz njegove pisave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hedonízem |
filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiromantíja |
napovedovanje človekove usode iz črt na dlani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hominíd |
nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki; človečnjak; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
horoskóp |
napoved človekove usode po položaju zvezd:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
instrumentalízem |
filoz. nauk, da so ideje in dejstva samo sredstva za uresničevanje človekovih namenov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íntima |
publ. 1. človekovo osebno, čustveno življenje, doživljanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izobráziti |
1. načrtno razviti sposobnosti in seznaniti z dosežki različnih področij človekove dejavnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izobraževáti |
načrtno razvijati sposobnosti in seznanjati z dosežki različnih področij človekove dejavnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kontrapóst |
um. harmonično uravnovešenje nasprotujočih si gibanj in mirovanja človekovega telesa, oprtega na eno nogo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kultivár |
agr. s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kultúra |
1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mántika |
v nekaterih antičnih religijah napovedovanje človekove usode iz znamenj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mísel |
1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mišljênje |
1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
móč |
1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
napòr |
velika uporaba, pritegnitev človekovih moči za opravljanje česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natúra |
1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nèčúten |
knjiž. ki se ne nanaša na človekovo erotičnost, telesnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nekromantíja |
v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nráv |
knjiž. 1. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
običáj |
1. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja {iz roda v rod} ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
objektivitéta |
filoz. kar je, obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; objektivnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pánseksualízem |
psih., po Freudu nauk, da je spolni nagon osnova človekovega duševnega življenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólavtomát |
tehnična naprava, stroj, ki opravlja določene, bistvene faze dela brez človekovega sodelovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poltén |
nav. slabš. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
popríšče |
knjiž., s prilastkom celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòpubertéta |
ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práčlôvek |
antr. človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik:; m ed. in dv., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práksa |
1. dejavnost, namenjena neposrednemu zadovoljevanju človekovih potreb:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práktik |
1. kdor se ukvarja z neposrednim zadovoljevanjem človekovih potreb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíca |
1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o {moralnih} vrednotah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predestinácija |
rel., po Kalvinu vnaprejšnja božja določitev človekovega zveličanja, pogubljenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prêdmet |
1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predmétnost |
1. kar je, obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdpubertéta |
ped. doba človekovega razvoja neposredno pred puberteto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prêeksisténca |
filoz., po Platonu obstoj duše pred vstopom v človekovo telo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preizkúšnja |
1. kar zahteva višjo stopnjo kake človekove {pozitivne} lastnosti, sposobnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
produktíven |
1. ki pridobiva, izdeluje predmete, stvari, opravlja storitve za zadovoljevanje človekovih potreb:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
psihedéličen |
psih. nanašajoč se na delovanje, učinkovanje mamil na človekovo duševnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
psíhoanalíza |
psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
psíhodinámičen |
psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pubertéta |
ped. doba človekovega razvoja med otroštvom in mladostno dobo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
| | |
