|
česáč |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
česálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
česálen |
namenjen za česanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česálka |
zastar. frizerka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česálnica |
frizerski salon za ženske:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česálnik |
tekst. stroj za česanje prediva; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česálo |
1. vet. glavnik za česanje grive in repa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česánec |
-nca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
česanína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
česánje |
glagolnik od česati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česánka |
tekst. preja iz česanega prediva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česáti |
1. urejevati, gladiti z glavnikom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dočesánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
izčesánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
izčesáti |
1. s česanjem odstraniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčesávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
izčesávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
načesáti |
s česanjem priti do določene količine česa, navadno las, volne:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèčesán |
knjiž., redko nepočesan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpočesán |
ki ni počesan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèrazčesán |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ničésast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
občesamoumevno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
očesánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
očésar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
očesáti |
1. z orodjem ali strojem uravnati, pogladiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
očesávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
odčesáti |
-čéšem; dov., vir: B; povezave:
|
|
odčesávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
počesánec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
|
počesánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
počesánost |
stanje počesanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
počesáti |
1. urediti, pogladiti z glavnikom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
počesávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
počesávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
pólčesán |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pólčesánka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
porazčesáti |
-čéšem; dov., vir: B; povezave:
|
|
prečesálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prečesáti |
1. temeljito, v vse smeri počesati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prečesávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prečesávati |
1. temeljito, v vse smeri česati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdčesánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
pričesáti |
knjiž., redko počesati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protičesalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
razčesálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
razčesánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
razčesánka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
razčesáti |
1. s česanjem narediti, da kaj ni več sprijeto, razmršeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razčesávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
razčesávati |
1. s česanjem delati, da kaj ni več sprijeto, razmršeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sčesati |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščesáti se |
ščéšem se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
učesáti |
učéšem; dov., vir: B; povezave:
|
|
včesáti |
včéšem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
začesáti |
s česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začesávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
abolícija |
razveljavitev kakega zakona, odprava česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
abundánca |
redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
adnéks |
med. kar se drži česa, privesek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ádrija |
tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
áhle |
nar. priprava za česanje volne; gradaše; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akantski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Očišče, metafora gledalca, prispodoba mojega očesa na slikovni ravnini, je v perspektivi slike določeno z zlatim rezom vertikalne simetrične osi, ki pred menoj, gledalcem, skladno zrcali obe sicer ne povsem enaki hemisferi idealnega mesta - te pozabljene in sedaj, ko se je razprla pogledu, v spominu znova prebujene harmonije proporcev in platonskih oblik, grških stebrišč, marmornih stopnišč, pilastrov iz modrikastega kalcedona, obeliskov iz rdečega granata z akantskimi kapiteli, vrh katerih stojijo alegorične figure, ki v svojih plapolajočih draperijah utelešajo kreposti in čednosti nad geometrično popolnostjo renesančne piazze.
|
|
aktivatizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustvarjalni menedžment je uresničevanje nečesa novega s pomočjo drugih ljudi in ustvarjalni menedžer je tisti, ki v poslovodenje zavestno vključuje tudi aktivatizacijo desne možganske poloble: čustva, intuicijo, duhovnost, dimenzije, brez katerih je ustvarjalni proces lahko le mnogo manj učinkovita racionalna kategorija.
|
|
alenčnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
JETRNIK (Hepatica nobilis Mill) Druga imena: alenčnik, jetrne gomilice, mačka, mačkina očesa, pljučnik, tetenek ...
|
|
analíza |
ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
angažíranost |
zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
angioedem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že več let boleham in se zdravim za hereditarnim angioedemom. To je napaka na inhibitoju C1 esteraza, zaradi česar je vrednost vedno znižana, ko pa pade pod določeno mejo, nastane oteklina kjerkoli na telesu.
|
|
antimuslimanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Antimuslimanski naboj pri pivcih imamo zatorej lahko za nekaj globinskega, prvinskega, česar niti tako strašanski potres, kot sta bila genocid nad ...
|
|
apropriácija |
jur. prevzem česa v last, prilastitev; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
areál |
območje zemljepisne razširjenosti česa, površina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arheoastronom |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
google
Primer:
Najnovejša knjiga vodilnega britanskega arheoastronoma predstavlja poglobljeno sintezo rezultatov dosedanjega preučevanja prazgodovinske astronomije na Britanskem otočju, obenem pa podaja kritičen pregled razvoja teoretskih osnov ter metod in tehnik, uporabljenih v arheoastronomskih raziskavah, zaradi česar jo je mogoče označiti kot pomemben prispevek k razvijanju arheološke metodologije nasploh.
|
|
arutiniran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jeste; in to je to - če sem si česa želel že vse življenje, potem je to neizčrpnost, arutinirana, zapletena, a v svojem notranjem bistvu tako simpel zgodba, ki se vedno znova nadaljuje še dolgo potem, ko je "uradnega" sporeda že konec, traja po občutku ...
|
|
às |
izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
àsa |
izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
asparagusov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obrazi in mrliči in očesa in hudiči in asparagusova barva ...
|
|
aspékt |
izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avantrockovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vedeti moramo, da si je Jim O'Rourke resda naredil ime kot enakopravni član avantrockovske zasedbe Gastr Del Sol, tudi kot producent, improvizator in izvrsten akustični kitarist, a je v zadnjih letih v sebi začutil primarno rockovsko strast, zaradi česar njegov zadnji solo album, električni Insignificance med njegovimi ljubitelji ni najbolj cenjen.
|
|
ávtorstvo |
dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
beráčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vidite, na plemenitaštvo jaz ne dam ničesar in kot zdravniku mi je znano, da se po plemenitaških žilah pretaka ravno ista kri kakor po žilah beračevih.
|
betaksolol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Običajno vkapamo v veznično vrečko obolelega očesa 2 x 1 kapljico na dan; pri prehodu z zdravljenja z enim samim antiglavkomskim zdravilom na zdravljenje z betoksololom vkapamo prvi dan dodatno ob drugem zdravilu 2 x 1 kapljico na dan, nato nadaljujemo zdravljenje samo z betaksololom.
|
|
betarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Motijo se: ničesar ne vem. Res pa je, da so v betarskih nočeh pod mojimi očmi plesale vznemirljive prikazni.
|
|
bódikaj |
-čésa; zaim., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
bogonošenec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naj nam ob slovesu o Tistem, ki je - po vsem, česar smo se dotaknili v Duhu - venomer skrito navzoč v tej tišini, spregovorijo ognjevite besede drugega "bogonošenca" in neustrašnega pričevalca za Kristusa, svetega Ignacija Antiohijskega: ...
|
|
bogoskrúnstvo |
rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogostvarstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegov odgovor se glasi, da je kapital abstrakcija v akciji in da je sam trenutno v tretjem življenjskem obdobju bogostvarstva, v katerem posameznik obenem vse ve in ne more nikogar ničesar naučiti, tako da ga ne more na njegovi poti iz tira vreči nobeno vprašanje, tudi ne vprašanje tople juhe.
|
|
bógvédikáj |
-čésa; zaim., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
bogvekáj |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po nazdravljanju in pitju "bogvečesa" smo končno tudi uradno postali MLADINCI.
|
bojázen |
tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
botríniti |
redko biti glavni vzrok česa; botrovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
botrováti |
1. publ. biti glavni vzrok česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bravúra |
1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brčice |
ž mn., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pirjevec, visok, dolgovrat, vojaško postaven, dinamičnih kretenj, zmeraj v temno modri obleki z belo srajco in kravato, z nazaj počesanimi lasmi in brčicami v stilu, ki asociira "glamour" okoli 1940 (npr. E. Flynn, C. Gable, oba tedaj znova odkrivana v nedavno odprti ljubljanski kinoteki), na ulici s klobukom, pomaknjenim na tilnik, in z dežnim površnikom, že čisto "vizualno" izstopa iz pretežno v tako ali drugačno sivino "zamaskiranega" zbora profesorjev Filozofske fakultete v času jugorealsocializma.
|
|
brez |
z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezizrázen |
ki ničesar ne izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezlečnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pravice do trdih, poltrdih ali mehkih leč niso vezane na dioptrijo ampak na stanja in bolezni, ki so opredeljene v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja in sicer so kontaktne leče pravica pri naslednjih boleznih ali stanjih: pri stožčasti iztobklini roženice (Keratokonusu), pri brezlečnosti enega očesa (Monokularni afakiji), pri razliki v dioptriji med očesoma, ki presega 3,0 dioptrije (anizometropija) pri ametropiji, ki presega 8,0 dioptrij, pri kombinirani brezžaričnosti, če kombinacija (vsota) ametropije in astigmatizma presega 8,0 dioptrij, pri iregularnem astigmatizmu, pri brezlečnosti obeh očes (obojestranski afakiji).
|
|
brezók |
ki je brez očesa, oči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bruhajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva erupcija je bila zmerna. Iz nje se je dim dvignil 350 m nad kraterjem vulkana, zaradi česar je morala letalska družba Alaska Airlines odpovedati številne lete, nekatere pa preusmeriti na polet okoli bruhajočega vulkana.
|
|
brusína |
1. teh. odpadki v obliki prahu, ki nastajajo pri glajenju, brušenju česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
burét |
tekst. preja iz kratkih izčesanih vlaken naravne svile:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
