|
znáti |
1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znatižêljen |
knjiž. vedoželjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znatižêljnost |
knjiž. vedoželjnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréznati se |
navadno v zvezi z maček kazati nagnjenje za parjenje; goniti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopoznáti |
-znám; dov., vir: B; povezave:
|
|
doznáti |
star. ugotoviti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpoznati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
leznáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nabréznati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
|
|
ne poznati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
poznáti |
1. vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepoznáti |
1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripoznáti |
star. priznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prispoznáti |
-znám; dov., vir: B; povezave:
|
|
priznáti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpoznáti |
1. ugotoviti različnost med osebami, stvarmi, pojmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razznáti |
-znám; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
samoprepoznati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
seznáti |
star. ugotoviti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòspoznáti |
-znám; dov., vir: B; povezave:
|
|
spoznáti |
1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti priti do; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upoznáti |
-znám; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
uznáti |
uznám; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vspoznáti |
-znám; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaznáti |
1. čutno dojeti predmetni svet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
admonicija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako je moral priznati, da "rektorje, ki so močne volje in ki se niso pripravljeni ukloniti, prisilimo k pokorščini z admonicijami ali kako drugače; če pa bi skušali s svojimi pismi Vaši Presvetlosti posredovati neresnico, naj jim nikar ne prisluhnejo, saj so lahko prepričani, da se na tem sodišču trudimo na vse mogoče načine".
|
|
agnoscírati |
knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
agroekološki |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za uoprabo herbicidov pa velja upoštevati naslednje:herbicide lahko uporabljamo pred setvijo, pred vznikom in po njem; herbicidi učinkovito delujejo, zato je potrebno pravočasno obdelati zemljo; za izbiro herbicidov ter časa in načina njihove uporabe je treba poznati plevelno floro; da bi učinkovito zatirali plevel s herbicidi moramo temeljito poznati agroekološke razmere zlasti talne in podnebne.
|
|
antikolizijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker obstaja možnost, da je v magnetnem polju čitalnika hkrati več kartic, so nekateri proizvajalci razvili antikolizijski sistem, ki zna prepoznati vse kartice v polju in brati ali pisati samo na eno točno določeno.
|
|
anusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A priznati je treba, da se mu ni prepustil strastno, temveč le bolj iz nekakšne obveznosti in obče manire kot kakšna frigidna gospodinja, večkrat je povsem nedoločno namignil na neke anusne težave, pa tudi prave ljubezni ni doživel, saj so se vse njegove zveze končevale z občasnimi in kratkotrajnimi avanturami, čeprav je bil prepričan, da živi polno in normalno spolno življenje.
|
|
arzet |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če opomnimo na prizorišče --- grajske line, postelja v svetli kamri, v srce zasajeni nož (neprimerno imenovan »britev«), ključič, svileni arzet, cekini, seme-maskarade --- moramo pač priznati, da nam ta pesem, čeprav zapisana šele v prvi polovici 19. stoletja, pričara kar srednjeveško ozračje.
|
|
atmičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta Sai je namreč prišel, da bo skozi spono bratstva uresničil vrhovno nalogo združitve celega človeštva v eno družino, da bo potrdil in osvetlil atmično resničnost vsakega bitja, da bi se odkrilo tisto božansko, ki je temelj, na katerem počiva celotno vesolje, in da bo poučil ljudi, kako prepoznati skupno božansko nasledstvo, ki človeka povezuje s človekom zato, da se lahko osvobodi živalskega v sebi in se dvigne proti božanskemu, kar je njegov cilj.
|
|
audijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spoznati: tehnike senzoričnega ocenjevanja (vizuelno, olfaktorno, oralno, palpatorno in audijsko) ...
|
|
bazinovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veliko je montaže v kadru, kar je zna?ilno za bazinovski tip montaže.
|
|
biodružba |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prepoznavni trendi prehoda v "biodružbo" pa tako samodejno določajo obseg pozornosti, ki bi ga morali nameniti vedam o življenju, samo prisluhniti jim moramo znati.
|
|
bréziti se |
redko goniti se, breznati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréznanje |
glagolnik od breznati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Canóssa |
knjiž., v zvezi iti v Canosso priznati podrejenost, ponižati se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
častivredno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker torej obstaja ali gotova Usoda ali negotova Narava, koliko častivredneje in bolje je kot zastopnika resnice sprejeti nauk prednikov, spoštovati izročena verovanja, častiti bogove, katerih so te starši naučili bati se raje kakor jih pobliže spoznati; in ne prinašati sodb o božanstvih, temveč verjeti prednikom, ki so si v še surovi dobi, ko se je sam svet šele rojeval, zaslužili imeti bogove - bodisi naklonjene bodisi kot kralje.
|
|
dekodírati |
teh. razpoznati kodirane podatke:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezavuírati |
knjiž. ovreči pravilnost, resničnost česa, ne priznati česa:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
didaktično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Priznati pa moram, da je način razlage, ki razgrinja aktualizacijo vrednot na statifikacijskih dimenzijah, torej iz t.im. objektivne pozicije individuuma in njegove socialne umestitve v strate, didaktično laže razumljiv.
|
|
dihotomiziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih se dihotomizirana polarizacija uporablja v neustreznih situacijah, česar pa posameznik ne zmore prepoznati.
|
|
douméti |
popolnoma, do konca razumeti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doznánje |
glagolnik od doznati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
habilitírati |
1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infulírati |
rel. podeliti, priznati pravico za nošenje mitre:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intronizírati |
knjiž. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličiti, umestiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvóhati |
1. zaznati, odkriti z vohom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
krónati |
1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
legalizírati |
1. z zakonom dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano, uzakoniti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèrazberljív |
ki se ne da razbrati, spoznati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèrazpoznáven |
knjiž. ki se ne da razpoznati, spoznati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèspoznáven |
ki se ne da spoznati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nostrificírati |
šol. priznati veljavnost spričevala, izdanega v tuji državi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oglédati |
1. z gledanjem zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okrónati |
1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okúsiti |
1. zaznati z okusom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opazíti |
1. z gledanjem zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otípati |
1. s tipanjem zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovédeti se |
knjiž. 1. spoznati kaj, zavedeti se česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podúhati |
z vohom zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomenljív |
1. ki je tak, da se da iz njega kaj spoznati, dojeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posvítati se |
ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznávati |
zastar. poznati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepoznánje |
glagolnik od prepoznati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepoznáva |
glagolnik od prepoznati ali prepoznavati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepoznáven |
1. ki se da prepoznati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevídeti |
star. 1. spoznati, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primér |
1. stvar, enota, po kateri se more očitno, neposredno spoznati, dokazati kak splošnejši pojem, pravilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priznánje |
1. glagolnik od priznati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
proučíti |
1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem skušati ugotoviti, spoznati bistvo česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ratificírati |
jur. potrditi, priznati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razbráti |
1. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpoznáva |
glagolnik od razpoznati ali razpoznavati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpoznáven |
1. ki se da razpoznati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvídeti |
knjiž. ugotoviti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skúsiti |
1. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob dogodkih, doživetjih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sôlznat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spoznánje |
1. glagolnik od spoznati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprevídeti |
spoznati, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ustolíčiti |
1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvídeti |
knjiž. jasno spoznati, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vohljáti |
1. s krajšimi potegi zraka v nos in premikanjem nosnic, glave prizadevati si zaznati določen vonj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpoglèd |
1. dejanje, ki se uresniči s tem, da se pogleda v kaj z namenom ugotoviti, spoznati vsebino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začutíti |
1. s čutili zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúhati |
z vohom zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaglédati |
z gledanjem zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapostáviti |
1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslíšati |
1. s sluhom zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatípati |
1. zaznati s tipom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóhati |
1. z vohom zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznánje |
knjiž. glagolnik od zaznati; zaznava:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznáva |
1. glagolnik od zaznati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgrúntati |
pog. ugotoviti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
značílen |
1. ki stvar, osebo določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|