|
chicáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ni povsem jasno, kdo je zasnoval ta načrt, toda osrednji vpliv je nesporno pripisati Andrew-u C. Ivy-ju, dr. med., uglednemu medicinskemu znanstveniku in prorektorju University of Illinois, zadolženu tudi za chicaške poklicne post-diplomske fakultete.
|
ciklostacionaren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na konferenci so bila poleg člankov predstavljena tudi tri plenarna predavanja, ki so jih predstavili vodilni svetovni znanstveniki: pregled analize ciklostacionarnih signalov s pomočjo statistik višjih redov, obdelava signalov z alfa-stabilnimi porazdelitvami in kumulantski tenzorji.
|
|
cíklus |
1. vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
civilizácija |
skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deiktičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zgradba, funkcije in tipologija strokovnih in znanstvenih besedilnih pojavov v razvojni perspektivi (kohezivna sredstva, inverzija, anafora, katafora, deiktičnost, modifikatorji, konektorji, junktorji itd.).
|
|
díno |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Tud znanstveniki bi lahko ugotovili, da so bli včas na svetu recimo dinoti tud ful velki, pa vsi trdijo da so umrli zarad enga zunanjega dejavnika. Mogoče so se pa pomanjšali v konjičke pa mačke pa volkove, zato, ker je bolj prikladno.
|
disertácija |
znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
disponibilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koroščevo razpravljalsko izhodišče je, da sodobna teorija materialnega pa tudi procesnega kazenskega prava v bistvu samo daje znanstvene okvire družbenemu odzivanju na človekovo vodenje, ki po volji zakonodajalca šteje za tako destruktrivno in nevarno, da ga je treba zatirati s sredstvi organizirane represije. eno osrednjih torišč sodobne kazenskopravne teorije (še posebej na področju spolnosti) je vprašanje narave kazenskopravnih dobrin, zlasti še t. i. disponibilnosti (razpoložljivosti) teh dobrin za možnega oškodovanca kaznivih dejanj.
|
|
dispút |
v srednjem veku izmenjava mnenj med profesorji in študenti na univerzi o kakem znanstvenem vprašanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóktor |
1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dóktoričin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: ... pri samostalniku ženski par k moškemu poimenovanju (doktorica, znanstvenica) in svojilni pridevniki s premeno (doktoričin, znanstveničin); pri glagolu pa glagoli z morfemi se, si, jo, ga.
|
drogírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
|
dvogoriščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med njegovimi številnimi znanstvenimi in praktičnimi izumi najdemo tudi dvogoriščna očala in toplovod.
|
|
eksperimènt |
znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empírik |
1. znanstvenik, ki uporablja empirično metodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fakultéta |
učno-znanstvena enota univerze:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fámulus |
knjiž. služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filozofáster |
slabš. kdor neznanstveno razpravlja o filozofskih vprašanjih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fontologíja |
nauk o {znanstvenih} virih, viroslovje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
honorár |
1. enkratno plačilo za umetniško ali znanstveno delo in za storitve ljudi svobodnih poklicev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
instrumènt |
1. zelo natančna priprava, ki se uporablja pri specializiranem strokovnem, znanstvenem delu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
inštitút |
navadno s prilastkom 1. samostojen zavod ali oddelek na univerzi ali znanstveni ustanovi za znanstveno raziskovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ínterdisciplináren |
knjiž. nanašajoč se na več znanstvenih disciplin, ved:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvírnik |
1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kátedra |
1. učno-znanstvena enota oddelka univerze, stolica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klínika |
bolnica za določeno medicinsko panogo, namenjena tudi znanstvenemu raziskovanju ter pouku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kóledž |
v angleškem in ameriškem okolju višja ali visoka šola ali univerzi pridružena znanstvena ustanova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
krítika |
1. analiza novega znanstvenega ali umetniškega dela zaradi splošne presoje in ločitve pozitivnih in negativnih sestavin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
laboratórij |
prostor za znanstvene poskuse, raziskave, zlasti naravoslovne, tehniške:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lavreát |
knjiž. umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje, nagrajenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mecén |
kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
Mohôrjev |
v zvezi Mohorjeva družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, zlasti verskovzgojne vsebine; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
monografíja |
znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagráda |
1. kar se da komu kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagradíti |
1. dati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrajeváti |
1. dajati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naúčen |
zastar. znanstven, strokoven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
originál |
1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor, izvirnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòdnaslòv |
1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polémika |
ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polemizírati |
ostro si izmenjavati nasprotujoča si mnenja, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poskús |
1. znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
protoznanstvno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pugwaški |
polit. nanašajoč se na znanstvenike, ki si organizirano prizadevajo za mir, razorožitev, znanstveno sodelovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
recenzíja |
prikaz strokovnega mnenja, sodbe o {novem} znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
recenzírati |
napisati, izraziti strokovno mnenje, sodbo o {novem} znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, oceniti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
science fiction |
knjiž. literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti; znanstvena fantastika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
scientízem |
filoz. nauk, da se do globljega spoznanja pride samo z razumom, znanstvenimi metodami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stólica |
1. učno-znanstvena enota oddelka univerze:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stróka |
navadno s prilastkom posamezna gospodarska dejavnost, znanstvena panoga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svétnik |
1. s prilastkom najvišji naslov za strokovnega, znanstvenega delavca v znanstvenih ustanovah, na visokih šolah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
štúdija |
1. krajše znanstveno delo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
teoríja |
1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
univêrza |
najvišja vzgojno-izobraževalna in učno-znanstvena ustanova:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
viroslóvje |
nauk o {znanstvenih} virih:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znánosten |
zastar. znanstven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
1 101 201