besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: zlasti   zadetki: 2.001-2.100



zafofotáti  večkrat slišno zamahniti s perutmi, zlasti velikimi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagósti  1. star. zaigrati, zlasti na godalo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrízenec  ekspr. kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo, nazor:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrízenost  ekspr. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo, nazor:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajávkati  1. dati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajédek  knjiž. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za jedačo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajókati  1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zaklécati  večkrat nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakolíti  redko postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju; zakoličiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakramentál  rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zalopútniti  1. glasno zapreti, zlasti vrata:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamencáti  ekspr. 1. narediti nekaj kratkih, sunkovitih gibov, zlasti z nogami:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamèt  debelejša plast zlasti snega, ki ga namete, nanese veter:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamrzoválnica  prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamrzoválnik  naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapečátiti  1. dati, pritisniti pečat, zlasti za dokaz nedotaknjenosti zapore:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapítek  znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaplótnik  ekspr. kdor skrivno deluje, zlasti s slabim namenom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaplótništvo  ekspr. skrivno delovanje, zlasti s slabim namenom:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapogíbati  1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapogníti  1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapotegníti  1. z gibom mišic nenaravno spremeniti položaj česa zlasti v kako smer:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaprosílo  jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarájati  delati, povzročati, da se rojevajo, začenjajo obstajati novi zlasti človeški osebki:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zardéti  1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zardévati  dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaredíti  narediti, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaréjati  delati, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasígati  1. dihniti s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaskomínati  brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaslutíti  1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaslúžkar  1. ekspr. kdor opravlja kako delo, dejavnost zlasti zaradi zaslužka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaslúžkarstvo  ekspr. opravljanje kakega dela, dejavnosti zlasti zaradi zaslužka:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasmehljáti se  knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasmejáti se  z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasrbéti  nav. 3. os. 1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastírka  agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastókati  1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaščeméti  povzročiti zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašpeháti  pog., ekspr. zelo umazati, zlasti z mastjo, maščobo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašušljáti  ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavéznik  1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavijáča  1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavijáčka  etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavójek  knjiž. zavita, vijugasta črta kot del zlasti z roko zapisane črke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavóra  1. priprava, mehanizem za zaviranje česa, zlasti vozila:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazvenčáti  dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazvenéti  1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazvenketáti  dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazvénkniti  dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zažvenketáti  dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažvénkniti  dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zbíjati  1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbíti  1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbrísati  1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrávo  zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrózgati  agr. zmečkati, zmleti sadje, zlasti grozdje:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zdrzljáj  hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdŕzniti se  narediti hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrzováti se  delati hitre, sunkovite gibe, premike, zlasti od neugodja, strahu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdŕžek  rel. odpoved zlasti določeni hrani na določen dan zaradi cerkvenega predpisa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zeleníca  1. manjša, zlasti s travo porasla površina med hišami, bloki v naselju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zélnik  manjše zemljišče, na katerem se goji vrtnina, zlasti zelje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zén  filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgibljáj  zgib, gib, zlasti malo zaznaven, rahel:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zgrážati se  izražati, imeti zelo odklonilen odnos, zlasti z moralnega stališča:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrbánčiti  narediti gube, zlasti na koži:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgubánčiti  narediti gube, zlasti na koži:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zíd  1. vsak od delov stavbe, narejen z gradbenim materialom, zlasti z zidaki, ki omejuje prostor, prostore ob straneh:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zídati  1. s polaganjem gradbenega materiala, zlasti zidakov, v vrste navpično eno na drugo delati, da kaj nastaja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zjókati se  izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zlaténica  1. rumenkasta obarvanost kože, sluznic in beločnic zlasti zaradi povečanja žolčnih barvil v krvi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlátka  ekspr. draga, ljubljena ženska, zlasti deklica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlatorítka  zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zletéti  1. premakniti se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlò  1. kar je v nasprotju z dobrim, zlasti z moralnega stališča:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmastíti  zmečkati, zmleti, zlasti grozdje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmestíti  knjiž. napraviti, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas; nastaniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zmŕda  ekspr. nenaravne, spačene gube, poteze obraza, zlasti okrog ust in nosu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmŕdek  ekspr. nenaravne, spačene gube, poteze obraza, zlasti okrog ust in nosu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmrdljáj  ekspr. izraz odklonilnega odnosa do česa, narejen z nenaravnimi, spačenimi gubami, potezami obraza, zlasti okrog ust in nosu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmŕšiti  narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmrzovalíšče  1. knjiž. kraj, prostor, kjer se zaradi zmrzovanja lahko shranjuje pokvarljivo blago, zlasti živila:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
značáj  1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
znàn  1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
znójavica  med. močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; čezmerno znojenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zoogén  geol. ki je nastal iz ostankov zlasti nižjih živali:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zookloréla  bot. enocelična alga, ki živi v sožitju z nekaterimi živalmi, zlasti s spužvami in trdoživnjaki, Zoochlorella; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zrávsati se  ekspr. spopasti se, stepsti se, zlasti s kremplji, zobmi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zrúšiti  1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zvèn  1. zlasti višji zvok, ki ga daje kak predmet, navadno kovinski, ob udarcu po njem ali trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zvenčáti  dajati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvenéti  1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvènk  oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvenketáti  dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvénkniti  dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zvonovína  zlitina bakra in kositra za ulivanje zlasti zvonov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvráčati  1. delati, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvrníti  1. narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žánr  1. oblika umetniškega dela, zlasti filmskega, glede na ustaljen, značilen način obravnavanja določene vsebine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA