|
besédnoumétniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Po A. Jollesu se enostavne oblike, v katerih še ne gre za zavestno besednoumetniško ustvarjanje, ampak pretežno za ustno slovstvo in pismenstvo (legenda, saga, mit, uganka, izrek, kazus, memorabile, pravljica in vic), porajajo v jeziku prek t. i. jezikovnih gest (zgostitev stvarnosti v motivnih elementih besedila) iz posebnih, kolektivnih duhovnih razmerij do sveta (nem. Geistesbeschäftigung, hrv. duhovna zaokupljenost); pri legendi je ta duhovna zavzetost oz. angažma težnja po imitaciji, sledenju oz. posnemanju moralne vzornosti, ki jo uteleša in udejanja svetnik.
|
bílingvízem |
znanje in redna raba dveh jezikov; dvojezičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bíofízik |
strokovnjak za biofiziko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bíofizikálen |
nanašajoč se na biofiziko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blebetaško |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... en high tech arhitekturno-filozofski-nakladaški članek o visokoletečih sodobnih vizualizacijskih sredstev, reportaža ICT nagrad in na koncu bombonček v negativnem smislu: blebetaško-nakladaški članek jezikovnega "izvedenca" Blaža Prapôtnika.
|
|
citiranec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razprava je pregledovala citiranost jezikoslovnih, literarnovednih in didaktičnih avtorjev, ugotavljala korelacijo med pogostnostjo objavljanja in članstvom v uredniškem odboru, starost citiranih del in citirance rangirala.
|
|
cmákati |
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cmákniti |
z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cmokáti |
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cmokljanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ugotovili smo, da ta gospa ne pomeni samo lepo obnašanje, ampak mnogo več: hvala, če ti kdo kaj da; brez cmokljanja in govorjenja pri hrani; prilagajanje družbi in spoštovanje ljudi različnih ras in jezikov; biti urejen in izbrati primerno obleko; spoštovanje in vljudnost do starejših; ...
|
|
cmôkniti |
1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čezučniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedila, namenjena pragmatičnemu branju, se torej pojavljajo v okviru neumetnostne rabe jezika (jezikovne vzgoje), predvsem pa kot čezučniške (kroskurikularne) vsebine, ki zadevajo tako slovenščino kot druge predmete.
|
|
čiribírščina |
ekspr., redko jezikovno mešana, nerazumljiva govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistún |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Sicer se izredno nerad spuščam v slovnične debate, ker: prvič, nisem nikakršni jezikovni čistun ter ga sam pogosto serjem in drugič, ker se skoraj vedno razvijejo v 'flame-war'.
|
čítanka |
1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk; berilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črkogríz |
slabš., redko jezikovni dlakocepec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnúški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: se nanaša na Črnuče: Jezikovni center DUDE bo letos že drugo leto gost festivala "Črnuški september", ki ga vsako leto organizirata društvo Škuc in društvo Lemež pod taktirko dirigenta ljubljanske opere, Aleksandra Spasića. Predstavili bomo otroške programe angleščine in nemščine v črnuški knjižnici.
|
čvekalstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tisto, kar ob torkovih večerih, tja do tretje jutranje ure, dogaja tamkaj poležanemu poslušalstvu, čvekalstvu in tudi plesalstvu, je, sodeč po prijetno obljudeni kamri in zaenkrat ničnim honorarjem, zelo manjkalo izkušenejšim konzumentom in tudi gibalcem tehna, recimo v teh krajih uveljavljenemu Umekovemu podmladku, Bizzyju, Dojajatu in Plotzu, pank- in elektroveteranu Iztoku Turku in pogonu Random Logic, ki ima studio nadstropje više: namreč, priložnost, da si po burno preklofanem in premezganem koncu tedna odpočiješ kosti, svobodno vdihneš dobrodejne izparine in odvrtiš lagodnejšo muziko, ne da bi ti dihali za ovratnik deri! manijaki in maškare.
|
|
dalmatščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako se je veliko ukvarjal z rekonstukcijo balkanske vulgarne latinščine in z balkanskimi romanskimi jeziki, kot sta stara dalmatščina (s - po Skoku - veljotskim in istriotskim poddialektom) in romunščina, s predslovanskimi balkanskimi jeziki, kot je albanščina, z ilirskimi in traškimi jezikovnimi prežitki, izluščljivimi iz imen, s slovanskim superstratom oziroma predvsem s hrvaškim/ /srbskim (glasoslovje, dialektologija), in medsebojnimi jezikovnimi odnosi med temi jeziki.
|
|
davkoterjevalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sprva so slovenski prevajalci posamič, pa tudi skupinsko, poskušali ubežati slovenskim davkoterjevalcem s kupovanjem tujih državljanstev, vendar se je kmalu izkazalo, da njihova prevodna moč preko slovenskega jezika hitro upade, če niso stalno izpostavljeni sevanju homogenega slovenskega jezikovnega polja, kakršnega uspešno ustvarja slovenska radiofonija od sredine dvajsetega stoletja naprej.
|
|
deavtomatizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem ne smemo spregledati, da jezikovna deavtomatizacija pomeni konec koncev tudi miselno deavtomatizacijo - kar z nekoliko drugačnega zornega kota pojasnjuje zapisano misel o relativizaciji ideje (ki jo je treba razumeti v dovolj širokem pomenu) v umetnostnih in oblikovanih neumetnostnih besedilih (na tem mestu se ne morem spuščati v razpravljanje, ali lahko oblikovano neumetnostno besedilo preprosto enačimo z retoričnim neumetnostnim besedilom ali pa tega ne smemo storiti).
|
|
deformirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Srbski in hrvaški pesniki so v določeni meri nadaljevali književno tradicijo, ki je obstajala že pred tem, vendar so zanjo uporabljali novo gradivo (z novim jezikom vred); bili so tudi izpostavljeni deformirajočemu vplivu »troheoidnih« ljudskih metrov (deseterca in osmerca).
|
|
denotacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Formalni modeli semantike programskih jezikov: operacijska, denotacijska in aksiomatska semantika.
|
|
deseteroglav |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1769 kot sin odvetnika v Ajacciu na Korziki rojeni Napoleon Bonaparte je bil drugi otrok pozneje deseteroglave družine, ki je nekoč prišla na Korziko iz Toskane ter je pripadala korzičanskemu plemstvu.
|
|
deséttisočér |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Nadvse pomembne so jezikovne in zgodovinske raziskave, ki jih omogoča branje in razvozlavanje desettisočerih glinastih ploščic s klinopisi, odkritih na Bližnjem vzhodu zlasti v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja.
|
determinatív |
lingv. jezikovno sredstvo, ki {sintaktično} določa kako drugo jezikovno sredstvo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diafazičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri njihovem opisovanju smo doslej zaradi strukturalistične metodologije izhajali iz idealne postavke, da gre pri tem za homogene jezikovne podsestave, zdaj pa se bolj zavedamo njihove heterogenosti z vsemim diatopičnimi, diastratičnimi in diafazičnimi razlikami (Coseriu 1970).
|
|
dialékt |
lingv. od knjižnega jezika različni jezikovni sistem, v katerem se govori na delu narodnega ozemlja, narečje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dialektalizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsebina: Definicija jezika in njegovo razmerje do ostalih znakovnih sestavov; tipološka delitev jezikov; delitev indoevropskih jezikov in lingvistična podoba Evrope; teorije o nastanku jezikov; vprašanje slovanske pradomovine in slovanskih selitev; nastanek praslovanščine in njena dialektalizacija ...
|
|
diapazonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V svet jezikoslovja pa je vstopil s svojo doktorsko disertacijo Oris slovenskega knjižnega izgovora, s prvim eksperimentalno zasnovanim opisom izgovora slovenskih knjižnih glasov in naglasov (narave fonemov) s tedaj modernimi tehnikami (kot so rentgeniziranje, kimografski zapisi, diapazonski zapisi, mikroskopiranje), metodami in teoretičnimi izhodišči.
|
|
diatopičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri njihovem opisovanju smo doslej zaradi strukturalistične metodologije izhajali iz idealne postavke, da gre pri tem za homogene jezikovne podsestave, zdaj pa se bolj zavedamo njihove heterogenosti z vsemi diatopičnimi, diastratičnimi in diafazičnimi razlikami (Coseriu 1970).
|
|
didaktičnoteoretičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Roman Zorana Hočevarja Šolen z Brega sem izbrala ob upoštevanju osebnostnih značilnosti dijakov (starostna stopnja, intelektualne zmožnosti, literarno in jezikovno predznanje, čustvena zrelost), recepcijskih zahtev dijakov in učiteljev (besedilo naj bo zanimivo, aktualno, ne preobsežno), sodobnih didaktičnoteoretičnih spoznanj (roman omogoča ustrezno in zanimivo šolsko interpretacijo), vzgojnih (kulturni, jezikovni, osebnostnorazvojni vidiki) ter izobraževalnih (B. Krakar Vogel, 1992: 42-89) dejavnikov.
|
|
diglosíja |
lingv. raba dveh jezikov, zvrsti jezika za različna področja, dvojezičje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
distribucionalističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med temi načeli je bila doktrina o ločevanju med ravninami, po kateri morfološka analiza ni bila mogoča, dokler ni bila končana fonološka analiza, tako tudi skladenjska analiza ni bila mogoča, dokler ni bila končana morfološka; in popolno zavračanje kakršnegakoli sklicevanja na procese v jezikoslovnem opisu v korist togemu distribucionalističnemu pogledu na jezikovne prvine, na katere so se pogosto sklicevali kot na predmetno področje posameznosti in razvrstitve.
|
|
dodelan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z repetitivno muziko, kot iz zatikajočega se ploščka snetimi odlomki klasičnih del pretežno ozvočeno sosledje in preplet treh ženskih solov na treh odrih bi pač moralo v odsotnosti drugih sredstev postreči vsaj z izrazitejšo koreografijo in predvsem dodelanejšim gibom, da se ti ne bi zdelo, kot da si priča kateremu izmed naivnejših in neartikuliranejših ptljevskih prvencev ter da se ti po mimosledu ginevajočih deklet ne zgodi, da šele iz spremljevalnih tiskovin doženeš, da si si ogledal obravnavo poganskih ritualov.
|
|
dogoditev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V prve svetovne vojne usodi / umirala so ljudstva in naródi. / Glej, ob soški fronti soldat hodi, / peša Kranjec ranjen on povsodi. / Kljub groteski mračne dogoditve, / duh kranjski veseli se osvoboditve. / Ne ve, da čez čas pet Kristusovih ran / s soljenim jezikom lizal bo partizan...
|
|
dokumentalístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Leta 1993 se je inštitut vključil v mednarodni dokumentalistično-muzikološki projekt RISM (Répertoire international des sources musicales), ki ima sedež v Frankfurtu na Majni in ki v okviru serije A II (Glasbeni rokopisi 1600-1850) zbira in predstavlja tovrstno gradivo na mednarodni ravni.
|
dousposabljati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani analize kažejo na povečanje števila ur naravoslovja, ki ga lahko ob opravljenem izpopolnjevanju poučujejo med drugim tudi učitelji biologije, na povečan obseg ur zemljepisa in zgodovine, ki ga bodo v večjem deležu lahko pokrili presežki pri spoznavanju družbe, letno povečan obseg ur tujih jezikov (tudi na račun zgodnjega poučevanja tujih jezikov na razredni stopnji), za kar se učitelji razrednega pouka že dousposabljajo.
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
drúžbenosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Definicija sociolingvistike (družbenostnega jezikoslovja) kot mejnega jezikoslovnega področja med znakovnimi in družbenimi vedami.
|
družljivosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
|
|
duševnobolan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenadoma se pred vami, velespoštovani bralec, nadvse milostljiva gospa bralka, ne pojavi (uveljavi) nič manj pomembnega, kot duševnobolni krojač-bahač Gumikil (morda Sumigol?; zgodovinarji - jezikoslovci pogumno na plan!)!
|
|
dvaintridesetič |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med predavatelji je bila že dvaintridesetič zaslužna profesorica z mariborske pedagoške fakultete dr. Zinka Zorko, tudi sicer zelo dobra poznavalka narodnostnih, zlasti jezikovnih razmer med Slovenci v Porabju.
|
|
dvójezíčje |
lingv. raba dveh jezikov, zvrsti jezika za različna področja; diglosija; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvójezíčnost |
1. znanje in redna raba dveh jezikov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorazmernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta dvorazmernost se pri posrednem izražanju kaže kot razhajanje med obliko in pomenom ter vlogo (s pripovedno ali vprašalno povedjo velevamo), preslikala pa se je tudi v sestav jezikovnih oblik.
|
|
esperánto |
umeten jezik, sestavljen iz elementov najbolj razširjenih evropskih jezikov, zlasti romanskih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fízik |
1. strokovnjak za fiziko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fizikálen |
nanašajoč se na fiziko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fónolaboratórij |
lingv. prostor za učenje tujih jezikov s pomočjo magnetofona; jezikovni laboratorij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
forenzik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
forenzika |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
gazik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
géofízičen |
nanašajoč se na geofiziko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
géofízik |
strokovnjak za geofiziko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
géofizikálen |
nanašajoč se na geofiziko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glasboslóvec |
knjiž. kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe; muzikolog; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glotologíja |
knjiž. jezikoslovje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gramátika |
1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hamít |
antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
índoevrópski |
lingv. nanašajoč se na skupino jezikov istega izvora, ki so se do novega veka govorili od Indije do zahodne Evrope:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izoglósa |
lingv. črta, ki zaznamuje področje z določenim jezikovnim pojavom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izràz |
1. jezikovna enota iz glasov, besed za označevanje pojmov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jafetítski |
lingv., po Marru nanašajoč se na jezikovno skupnost kavkaških, starih evropskih jezikov in izumrlih jezikov Srednjega vzhoda in Male Azije:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kéntumski |
lingv., v zvezi kentumski jeziki zahodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v mehkonebne; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kontrastíven |
lingv. ki pojave enega jezika proučuje glede nasprotja, primerjave z drugim jezikom, protistaven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koréktor |
1. kdor {poklicno} ugotavlja in odpravlja jezikovne, stilistične napake v tekstu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
korektúra |
1. ugotavljanje in odpravljanje jezikovnih, stilističnih napak v tekstu, popravljanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
korigírati |
1. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu, popravljati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koseskízem |
nav. ekspr. jezikovna značilnost pesnika Koseskega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | |
1 101 201 301 
