|
zastáviti |
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastáviti |
1. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòdzastáviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
pozastáviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prezastáviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zastavítev |
glagolnik od zastaviti1:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavítev |
glagolnik od zastaviti2:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastopíti |
knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|