|
avtárkičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Za prevodnimi prizadevanji, ki posegajo po domačih besednih korenih, se očitarjem panično kaže zmaj nacionalne zaprtosti in samozadostnosti, samoslovenstva, avtarkičnosti, domačijstva in provincialnosti.
|
bagnij |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Severno polovico države prizadevajo siloviti vrtinčasti tropski viharji, ki se tu imenujejo bagniji.
|
|
baldrianov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zadeva je podobna baldrianovemu čaju, pomirja. Jaz jo imam včasih za background, ko se učim, ali pa ko mi gre ostala muzika na živce.
|
|
bazalnoceličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za preprečevanje izpostavljenosti soncu - ki lahko v odraslih letih privede do bazalnoceličnega in ploščatoceličnega kožnega karcinoma ter melanoma - si prizadeva dobiti pomoč med starši, skrbniki, učitelji, trenerji ter samimi otroki in najstniki.
|
|
biodetritičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kar zadeva iglokožce, je večina vrst, najdenih v obeh preučevanih območjih, značilna za bolj grobo biodetritično dno.
|
|
bistroúmiti |
knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bíti |
1. močno, ostro zadevati se ob kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bivacin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Komarji so me mal poklali in ker sem jih vneto praskala, se mi je zadeva še bolj vneto zagnojila. Zdej se jaz najbolj vneto špricam z bivacinom.
|
|
bokobrán |
navt. priprava za zaščito ladje, čolna pri zadevanju ob kaj; odbojnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brahmačari |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naziv brahmačari si zaslužijo le tisti, ki svoj um odvračajo od zablod sveta, nenehno mislijo na Boga, ne vidijo niti slišijo plehkih in zabavnih stvari, si prizadevajo, da bi imeli dober okus, ne žanjejo radosti niti žalosti, neutrudno opazujejo Boga (Brahmatatvo) ter tako ohranjajo svoj um, inteligenco in zavest o jazu v dobri pripravljenosti.
|
|
bromoklormetan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druge odločitve zadevajo prepoved izvoza CFC-jev (katerih opustitev je bil osnovni namen Montrealskega protokola) iz razvitih v nerazvite države, obveznost o popolni opustitvi rabe bromoklormetana (snovi, ki je bila razvita šele nedavno), olajšave postopka za vključitev novih snovi v protokol in prilagoditve, ki se nanašajo na opuščanje proizvodnje metilbromida.
|
|
budítelj |
kdor si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
budíteljski |
ki si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
butakaši |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej si morate prizadevati, da bi spoznali Boga v materialnem svetu (butakaši).
|
|
bútati |
1. s silo se zadevati ob kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cerivastatin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kljub Bayerjevemu vztrajnemu prizadevanju za preprečevanje sočasne uporabe gemfibrozila in cerivastatina Bayer še naprej prejema poročila o miopatiji/rabdomiolizi, ki je posledica hkratnega jemanja teh zdravil.
|
|
citroenovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sicer se razvajene citroenovske riti še vedno pritožujejo, ampak meni je zadeva fajn.
|
|
četveroknjižje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temeljno dogajanje zadeva kmečko rodovino Trlepov iz Malega Gabra pri Stični, na kar usmerjata tudi podnaslova osrednjih dveh knjig četveroknjižja: Stiški svobodnjak in Stiški tlačan.
|
|
čezdržaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poglavitna čezdržavna varnostna vprašanja zadevajo terorizem, ilegalno orožje, širjenje kemične, biološke, radiološke, nuklearne in projektilne tehnologije, neurejena vprašanja migracij, ilegalno proizvodnjo in trgovino mamil, gangstrsko izsiljevanje in pranje denarja, računalniški kriminal, nalezljive bolezni, ekološke nevarnosti, piratstvo in roparske napade na morju.
|
|
čezgeneracijsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporaben, a nikakor enoznačen odgovor daje Rizman (1999) s členitvijo nacionalne identitete na vsaj v tri najrelevantnejše sestavine: prva je skupnost, ki jo je Jürgen Habermas poimenoval `ustavni patriotizem' in se nanaša na zavezanost političnemu kodeksu; druga je predstava, ki jo ima konkretna politična skupnost o sami sebi, to je način `zamišljene skupnosti', ki medsebojno in čezgeneracijsko povezuje ljudi; tretji element nacionalne identitete pa zadeva posameznikov individualni odnos do (svoje) skupnosti, torej obliko in način osebne identifikacije s simboli kolektivne identitete.
|
|
čezučniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedila, namenjena pragmatičnemu branju, se torej pojavljajo v okviru neumetnostne rabe jezika (jezikovne vzgoje), predvsem pa kot čezučniške (kroskurikularne) vsebine, ki zadevajo tako slovenščino kot druge predmete.
|
|
čuvár |
kdor si prizadeva, da se kaj ohrani:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuvaríca |
ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuvárka |
ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúvati |
1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
defetíst |
kdor ni prepričan o uspehu kakega {pomembnega} dela, prizadevanja, malodušnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
defetízem |
mnenje, prepričanje, da je kako {pomembno} delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deloválnik |
lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deregionalizirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SODELOVANJE: organizirale bi se le šole v ljubljanski regiji (prvotna ideja), če se zadeva deregionalizira (v primeru širšega zanimanja).
|
|
desétkati |
ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
desublimacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda desublimacija je teleološka, zadeva mejo intence in kot takšna s svojo fokusirano držo radikalizira, spremljava pa sproža manko - zato se »filmska glasba« prilega spektaklu, »kinska godba« pa spektakel razoroži, pripelje ga k takšnemu kinskemu srečanju, da sili ven iz funkcije spremljave, ki po svoji naravi zmerom ustreza; se prilagaja; nikdar ne povzroča (kakšne nove) rane.
|
|
dežêlnosódski |
zgod., v zvezi deželnosodska veča, v fevdalizmu veča, ki odloča o nekaterih upravnih in sodnih zadevah; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dibenzodioksin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi negativnih ekoloških učinkov, ki jih ima uporaba klora v procesih beljenja celuloze (klor tvori z razkrojnimi produkti lignina okolju neprijazne klorove spojine: poliklorirane dibenzodioksine in poliklorirane dibenzofurane, uvrščene na sezname snovi, ki povzročajo mutagenost in rakotvornost), se že dalj časa pojavljajo prizadevanja po njegovi delni ali popolni zamenjavi.
|
|
dikreditacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. diskreditacija: Krti in agenti političnega podzemlja poskušajo tik pred razkritjem minirati delo, če pa zadeva kljub temu pride v javnost, pa se iz tega naredijo neokusne afere in dikreditacije.
|
|
dinamično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
1. kader: zdi se mi da bi zadeva lahko delovala bolj dinamično. To bi pomoje najlažje dosegel s premikom kamere.
|
|
dohtáriti |
ekspr. prizadevati si govoriti učeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokopávati se |
ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati do česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domôči se |
knjiž. s prizadevanjem, trudom priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donkihót |
ekspr. kdor si prizadeva doseči kaj velikega, nedosegljivega, navadno brez uspeha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doségati |
1. s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doséžek |
kar je posledica kakega dela, prizadevanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
dramatskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva od omenjenih dveh navezav, pozicija opazovalca, pa zadeva dramatskost dogajanja, tisto vzmet v kompoziciji dogodka, ki dogajanje med začetkom in koncem razrešuje iz napetosti in sprostitev v tisto obliko, ki je lahko zaokrožena v celoto.
|
|
družbenoprosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
|
|
duhovíčiti |
1. slabš. brezuspešno si prizadevati govoriti duhovito:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspêrt |
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremízem |
1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
felibríst |
v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feminístka |
v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galikanízem |
od 15. do 19. stoletja smer v francoski politiki in cerkvi, ki si je prizadevala za relativno neodvisnost francoske cerkve od papeža:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
górdijski |
knjiž., v zvezi gordijski vozel zapletena, težko rešljiva zadeva ali vprašanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hatišêrif |
zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hermétik |
publ. umetnik, zlasti pesnik, ki si ne prizadeva biti razumljiv širšemu krogu ljudi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hermetízem |
publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
impresionízem |
umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki si prizadeva izraziti {čutni} vtis zunanjega sveta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
interesènt |
navadno v zvezi z za kdor si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
internacionalízem |
1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iskálstvo |
knjiž. prizadevanje, težnja iskalcev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iskáteljstvo |
knjiž. prizadevanje, težnja iskalcev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iskáti |
1. prizadevati si priti do česa; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvédenec |
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvédenka |
strokovnjakinja, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kandidát |
1. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo, naslov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kandidatúra |
prizadevanje, potegovanje za izvolitev, službo, naslov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kandidírati |
prizadevati si, potegovati se, navadno za službo, naslov:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
karieríst |
slabš. kdor se bori, si prizadeva {samo} za hitro uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
