|
dúšnopastírstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Menihi so izvajali neke vrste "dušnopastirstvo", predvsem so poučevali laike.
|
dváindvájseti |
ki v zapovrstju ustreza številu dvaindvajset:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvajsetbiten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za primerjavo: kodeki vrste AC'97, ki že desetletje čivkajo na skoraj vseh platah (izjema so tiste z naborom nforce), zmorejo največ dvajsetbitno ločljivost pri 48 kHz, Creativovi pregrešno dragi audigyji 2 pa pojejo pri 24 bitih in 192 kHz. HDA signal pošilja največ osmim zvočnikom (torej podpira skupke 7.1) in je ozaljšan z Dolbyevimi certifikati, vključno z dolby pro logic 2x.
|
|
dvajsetér |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Glavne števnike do sto pišemo skupaj; ostalo pišemo narazen, vrstilne, ločilne in množilne števnike pišemo skupaj: prvi, drugi, stoprvi, dvajseteri, skupaj pišemo tudi tvorjenke iz števnikov - stotisoči umirajo.
|
dvájseti |
ki v zapovrstju ustreza številu dvajset:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvájsetič |
pri ponavljanju ali v zapovrstju na dvajsetem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvanajstér |
redko ki je dvanajstih vrst:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvánajsti |
ki v zapovrstju ustreza številu dvanajst:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvanájstič |
pri ponavljanju ali v zapovrstju na dvanajstem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvofluiden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Numerično shemo drugega reda natančnosti za dvofluidne modele dvofaznega toka hitrih prehodnih pojavov smo nadgrajevali v shemo, ki bo primerna za vse vrste prehodnih pojavov.
|
|
dvohitrosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobavljamo vse vrste električnih pogonov za dvigala, z reduktorjem ali brez, za osebna, tovorna ali malotovorna dvigala (enohitrostna, dvohitrostna, z regulacijo ali brez itd.), proizvajalcev SASSI in Sicma GMV.
|
|
dvój |
raba peša 1. ki je dveh vrst:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvójezíčje |
lingv. raba dveh jezikov, zvrsti jezika za različna področja; diglosija; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvójnosten |
knjiž. dvovrsten, dvojen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvólíčnost |
biol., min. pojav, da ima bitje ali stvar iste vrste dve različni obliki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvómôčen |
bot., v zvezi dvomočni prašniki različno veliki prašniki pri isti rastlinski vrsti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóréden |
nanašajoč se na dve redi, vrsti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórédnik |
agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóstíšje |
lit. dvovrstična kitica:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóstòp |
vrsta iz dveh vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvotrosen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Agaricus bisporus - dvotrosni kukmak - užitna
|
|
dvotroska |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Bisporella sulfurina - žveplena dvotroska - neužitna
|
|
dvovenčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Catathelasma imperiale - kolobarna dvovenčnica - zaščitena, užitna
|
|
dvovijačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvodnja vseh vrst priključkov za spajanje gumijastih, plastičnih ali kovinskih cevi. Proizvodnja reducirk in dvovijačnikov.
|
|
dvoznak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsaki vrstici lahko prekrižamo enega, dva ali vse tri tipe. Rečemo, da smo naredili enoznak, dvoznak oz. troznak.
|
|
džamun |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji (Bharatu) imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam khir, galub džamun, džilebi, ladu, majsore pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
|
džilebi |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam kir, galub džamun, džilebi, ladu, majsor pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
|
eksantém |
med. bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici; izpuščaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksemplár |
vsaka od več istovrstnih stvari; primerek, vzorec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskvizíten |
knjiž. izvrsten, izbran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elíten |
ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênaindvájseti |
ki v zapovrstju ustreza številu enaindvajset:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênainštírideseti |
ki v zapovrstju ustreza številu enainštirideset:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enájsti |
ki v zapovrstju ustreza številu enajst:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enájstič |
pri ponavljanju ali v zapovrstju na enajstem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endemít |
biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enolônčnica |
preprosta jed iz več vrst živil:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ênoréden |
nanašajoč se na eno red, vrsto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôta |
s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enotér |
star. ki je ene, iste vrste:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enotérnost |
star. enotnost, istovrstnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enovít |
1. ki je enakih, istovrstnih sestavin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fajánsa |
loščena žgana glina boljše vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falánga |
1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fárma |
1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fitocenóza |
biol. skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, rastlinska združba; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formácija |
1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótofíniš |
šport. fotografski posnetek prihoda tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj, po katerem se določi njihov vrstni red:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
genêričen |
knjiž. značilen za ves rod, vrsto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grafíja |
lingv. sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih znamenj; grafika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grós |
trg. skupina 144 istovrstnih kosov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gúmiarábikum |
teh. krhka, v vodi topna snov iz nekaterih afriških vrst akacij, ki se rabi zlasti kot lepilo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
havána |
cigara iz boljših vrst tobaka, zlasti kubanskega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
heterogén |
ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hierarhíja |
razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homogén |
ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
in |
I. med členi v stavku 1. za vezanje dveh istovrstnih členov:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
indeksírati |
elektr. označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ínterlineáren |
knjiž., redko medvrsten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istolétnik |
knjiž. kdor je rojen istega leta, vrstnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbíra |
1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbírati |
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbòr |
1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izbóren |
knjiž. zelo dober, izvrsten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbórnost |
knjiž. izvrstnost, izrednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbráti |
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpuščáj |
bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izrájati se |
1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izrodíti se |
1. biol. spremeniti se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izrojévati se |
1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvòd |
vsaka od več istovrstnih tiskanih stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ján |
nar. štajersko vrsta {delavcev na polju, v vinogradu}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
játa |
1. večja skupina letečih ali plavajočih živali iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
jéder |
knjiž. 1. čvrst, krepek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jedrína |
knjiž. čvrstost, krepkost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jedríti se |
knjiž. postajati čvrstejši, krepkejši:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jêdrost |
knjiž. 1. čvrstost, krepkost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
júkstapozícija |
knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kámbrij |
geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem so se razvile alge in nekatere vrste nevretenčarjev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kamenína |
obrt. loščena žgana glina boljše vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kaolín |
petr. glina najboljše vrste, ki se uporablja za izdelavo porcelana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kárdigan |
obl. jopica ali plašč brez ovratnika, z eno vrsto gumbov spredaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kasáta |
gastr. slaščica iz več vrst sladoleda, kandiranega sadja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kategoríja |
1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kategorizírati |
razvrstiti v kategorije:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
katéri |
1. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klasificírati |
1. razvrstiti, razporediti kaj glede na enake ali podobne lastnosti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
149 249 349 449 549 649 749 849 949 1.049 
