prétor |
zgod., pri starih Rimljanih višji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi sodne zadeve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritihotápiti |
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prostosléd |
jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno iskanje rudnine; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prótikrálj |
kralj, ki je izvoljen, postavljen proti še vladajočemu kralju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prótipápež |
zgod. papež, ki je izvoljen, postavljen proti še živečemu papežu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
repúblika |
1. državna ureditev, v kateri je na čelu države za določeno dobo izvoljeni predsednik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
rudosléd |
jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno raziskovanje in izkoriščanje rudnine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sámodopáden |
zastar. samozadovoljen, samovšečen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sámodopadljív |
star. samozadovoljen, samovšečen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
samopášen |
knjiž. 1. oblasten, samovoljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
samopášnež |
knjiž., ekspr. 1. oblasten, samovoljen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
samopášnik |
knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
samosílnež |
knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
samovóljnež |
ekspr. samovoljen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sámozadovoljív |
zastar. samozadovoljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sêra |
nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
seríga |
nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skušnjáva |
nav. ekspr. 1. velika želja storiti navadno kaj neprimernega, nedovoljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skušnjávec |
1. ekspr. kdor nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skušnjávka |
1. ekspr. ženska, ki nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sméti |
z nedoločnikom 1. izraža dovoljenje, soglasje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sosvèt |
izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
súmiti |
1. brez {potrjenega} dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tatvína |
odvzem česa s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tihotápec |
kdor skrivaj, na nedovoljen način prinaša, spravlja kaj čez državno mejo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tihotápiti |
skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tôlpa |
1. slabš. organizirana skupina ljudi, ki se ukvarja z nezakonito, nedovoljeno dejavnostjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tožíti |
1. sporočati komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugodíti |
z dajalnikom narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugódje |
stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukrásti |
1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ušpíčiti |
pog., ekspr. narediti kaj neprimernega, nedovoljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vízum |
dovoljenje za prehod čez mejo določene države, vpisano navadno v potnem listu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
volílen |
nanašajoč se na voljenje, volitve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
volitíven |
knjiž. hoten, voljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
voluntatíven |
knjiž. hoten, voljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vtihotápiti |
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vtihotápljati |
skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadoščênost |
knjiž. zadovoljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zalotíti |
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasáčiti |
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasúmiti |
brez {potrjenega} dokaza pomisliti, da je kdo ali kaj lahko v zvezi s čim slabim, nedovoljenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatožíti |
1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaúpanje |
prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zlíkovec |
knjiž. kdor naredi kaj neprimernega, nedovoljenega, navadno nedorasel fant:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|