|
dislocírati |
publ. postaviti, namestiti na drug kraj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
disproporcionírati |
napraviti kaj disproporcionalno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
divinizírati |
knjiž. narediti kaj za božansko, pobožanstviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobavljív |
ki se da dobaviti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogodkovnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dogodek, dogodkovnost resnice je suplement, je tisto, kar dopolni katerokoli situacijo - brez dogodka se resnica ne more razviti, in brez dogodka situacija ostaja nedopolnjena.
|
|
dolgorépec |
zool. 1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoreški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dolga resa (Hrvaška): Ko sta pa starša umrla in sem enkrat premetaval stare slike, dolgoreške in poznejše, sem naletel tudi na njun poročni list, pa sem moral ugotoviti, da sem se zmotil.
|
|
donirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njega osebno ne morem kriviti za to da donira, vsekakor pa to ni zaradi zaradi njegovih filantropskih vrednot, gre za biznis in pridobivanje informacij.
|
|
donkihotovsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Don Kihot: Droga je vedno posledica nečesa in ne vzrok, zato je potrebno vsakega zasvojenca obravnavati posebej in skozi pogovor odkriti vzrok in ga odpraviti, ne pa se bojevati z odvisnostjo samo po nekih točno predpisanih postopkih, ki niso vedno uspešni, to je precej donkihotovsko.
|
|
dostavítev |
glagolnik od dostaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostavljív |
ki se da dostaviti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dousposobljevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za te kvalifikacijske ukrepe je potrebno individualno razviti telemedijski management, teledelovno organizacijo, medijske kompetence, ki vsebujejo potrebne dousposobljevalne vsebine.
|
|
dovajan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, naš cilj je zagotoviti pretok zraka, ki se bo začel na spodnjem sprednjem delu ohišja, kjer bo v ohišje dovajan mrzel zrak, preko naših komponent, kjer se bo segrel in dvignil ter ga kot topel zrak končno tudi odstraniti iz ohišja.
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
doznáti |
star. ugotoviti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevênje |
glagolnik od dreviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
|
drsalkar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Treba je pač nastaviti nekaj napadov, kup kombinacij za igro z več ali manj drsalkarji, obenem pa je moč posameznikom precej natančno določati stil igranja - celo to, v kateri del gola naj merijo.
|
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
|
dúplati |
redko loviti polhe po duplinah, duplih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvatisoč |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. dva tisoč: Bil je eden najbolj plodovitih slovenskih skladateljev, saj je objavil preko dvatisoč skladb.
|
|
dvojkica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stara sem 23 let in me zanima, če je možno na kakšen način odpraviti moteče štrlenje navzven pri dveh zgornjih zobeh (mislim, da sta dvojkici, na obeh straneh, desna stran je bolj izrazito štrleča).
|
|
ekranizírati |
publ. napraviti filmsko upodobitev česa, navadno literarnega dela:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspedírati |
odposlati, odpraviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspeditíven |
sposoben hitro, spretno opraviti kaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksponírati |
1. knjiž., redko postaviti na ogled, razstaviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eliminírati |
knjiž. ukiniti obstoj česa; odpraviti, odstraniti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etablírati |
star. ustanoviti, postaviti, osnovati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evocírati |
knjiž. v spominu oživiti, priklicati v spomin:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
faktoríja |
nekdaj trgovinska naselbina kapitalističnih držav v koloniji ali manj razviti deželi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fakturírati |
trg. sestaviti, izdati fakturo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
faradizírati |
med. zdraviti s faradičnim tokom; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fianketírati |
šah. postaviti lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formálnost |
kar se mora opraviti glede na predpise v upravni ali pravni službi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frníkolanje |
otroška igra, pri kateri je treba spraviti frnikole v jamico:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
frníkolati se |
igrati se otroško igro, pri kateri je treba spraviti frnikole v jamico:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
fundírati |
1. napraviti temelj čemu:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glavonóžec |
nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glorificírati |
knjiž. slaviti, poveličevati, povzdigovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnjávljenje |
glagolnik od gnjaviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorovít |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
grmáriti |
lov. s psom loviti, iskati divjad po grmovju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hálma |
igr. družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
handicapírati |
publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hiperbarvit |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
hipnotizírati |
spraviti koga v hipnozo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hŕkati |
1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hŕkniti |
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imobilizírati |
med. napraviti negibljivo, nepremakljivo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inserírati |
objaviti {mali} oglas:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interfoliírati |
biblio. vstaviti in uvezati v knjigo prazne liste:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interpolírati |
1. knjiž. vstaviti besede ali stavke v prvotno besedilo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbezáti |
1. z rahlim drezanjem spraviti kaj iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izbíti |
1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbŕcati |
spraviti kaj s sunki noge iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbrízgati |
v močnem curku spraviti kaj tekočega iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbŕskati |
1. z brskanjem, razkopavanjem spraviti kaj iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izcímiti se |
ekspr. {počasi} nastati, razviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izdréti |
z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izdrézati |
1. z drezanjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izgotovítev |
glagolnik od izgotoviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izgozdíti |
redko izbiti, spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izgrêbsti |
z grebenjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izhŕkati |
s hrkanjem spraviti sluz iz grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izhŕkniti |
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izíti |
1. pojaviti se v tiskani obliki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izjásniti se |
publ. izreči se, izjaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkadíti |
1. z dimom spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkalkulírati |
publ. napraviti kalkulacijo, izračunati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izkázati |
1. napraviti, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izkíhati |
s kihanjem spraviti iz nosa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkljúčiti |
1. prekiniti {s stikalom} električni tok in s tem ustaviti delovanje česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkljúvati |
s kljuvanjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izklopíti |
prekiniti {s stikalom} električni tok in s tem ustaviti delovanje česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkomplimentírati |
knjiž., redko odpraviti, odsloviti na lep, vljuden način:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkoreníniti |
1. spraviti iz zemlje s koreninami vred:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkŕcati |
spraviti koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkrívljenje |
glagolnik od izkriviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkrvavítev |
glagolnik od izkrvaveti ali izkrvaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkuríti |
z dimom spraviti iz česa; izkaditi; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izléčiti |
zastar. ozdraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izlíti |
1. spraviti kaj tekočega iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izlízati |
1. z lizanjem ozdraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izločíti |
1. napraviti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izložíti |
1. dati, spraviti kaj iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izluščíti |
1. spraviti zrno iz luščine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmázati |
pog., ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izmečkáti |
1. z mečkanjem, stiskanjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmencáti |
1. z mencanjem, drgnjenjem spraviti kaj iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izmériti |
ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izmetáti |
1. spraviti kaj iz sebe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iznêsti |
1. z nošenjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iznosíti |
1. z nošenjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izobráziti |
1. načrtno razviti sposobnosti in seznaniti z dosežki različnih področij človekove dejavnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izolírati |
1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi, osamiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izoráti |
1. z oranjem spraviti iz zemlje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpeháti |
s pehanjem, suvanjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpeljáti |
1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izpíhati |
1. s pihanjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpíhniti |
s pihanjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
353 453 553 653 753 853 953 1.053 1.153 1.253 
