zakržljáviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zalovíti |
1. nar. ujeti, zajeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamahovíti se |
zarasti, prekriti se z mahom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamijáviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
zamrtvíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
zaogláviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zaonegáviti |
slabš., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapláviti |
1. prekriti, zasuti z naplavljenim materialom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zapléviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zaplóviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapostáviti |
1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapráviti |
1. z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarjavíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zasivíti |
knjiž. narediti kaj sivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslovíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zastanovíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
zastáviti |
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastáviti |
1. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaščáviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zašléviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zatráviti |
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s travo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrmogláviti |
ekspr. z besedami, dejanji pokazati trmoglavost, trmo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaustáviti |
za kratek čas ustaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaušíviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zavalovíti |
1. narediti, povzročiti valove na čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaveljáviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
zavíti |
1. spremeniti smer svojega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavítica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zavitína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavrtogláviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zazdráviti |
star. ozdraviti, pozdraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazmagosláviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zažnjáviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zdráviti |
delati, povzročati, da kdo postane zdrav:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrevíti |
redko zdrveti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrvíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zdušéviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zenovítiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zgléviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
zgnjáviti |
pog., ekspr. izmučiti, strpinčiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgobáviti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
zgologláviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zgotoviti |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zjaloviti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zjarovíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
zleviti se |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zlostáviti |
star. 1. slabo ravnati s kom:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zlovíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zmagosláviti |
zastar. slaviti, praznovati zmago:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zmotogláviti |
star. v omotici oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zmrjáviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zmrtvíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
zmŕviti |
1. narediti iz česa majhne, drobne dele; zdrobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
znovíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zonegáviti |
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zoperstáviti |
knjiž. postaviti kaj proti čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zvalovíti |
vzvaloviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zvedáviti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zvíti |
1. narediti, da kaj prožnega, podolgovatega {večkrat} pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zvítih |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zvrhóviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zvrtogláviti |
knjiž. 1. povzročiti, da je kdo vrtoglav:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žerjáviti se |
-im se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
žilavíti |
metal. pridobivati jeklo iz surovega železa z oksidacijo ogljika v staljenem stanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
živíti |
star. 1. preživljati, vzdrževati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žléviti |
nar. 1. žvečiti, žuliti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
abolírati |
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
abortírati |
med. imeti abortus; splaviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
abundanciranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z Brainstormom lahko trikrat po želji povlečete land ali nonland, vendar pa morate po končanem abundanciranju vseeno dve karti iz vašega handa postaviti na vrh libraryja.
|
adaptírati |
1. preurediti, prenoviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
adjustírati |
opremiti z vsem potrebnim, pripraviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
adresírati |
napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
adutiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tudi če bi bili aduti pri nasprotnikoma razdeljeni 4-1 in kari 4-0, ima izvajalec 10 visokih vzetkov, 4 adute, 5 karov in pikovega asa, tako da potrebuje za izpolnitev igre samo še eno rezanje (ki ga mora opraviti pred adutiranjem).
|
aeropista |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lepo! Svinjamo povsod. Doma pa je treba podaljšati eno aeropisto, postaviti eno anteno za GSM, vetrnico za štrom in eno avtoštrado.
|
afirmírati |
uveljaviti, utrditi, potrditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
agnoscírati |
knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
agromelioriran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so dolžni na agromelioriranem zemljišču vzdrževati objekte po navodilih strokovnih služb, ki delujejo v skladu z naravnovarstvenimi normativi ter s tem zagotoviti trajno delovanje sistema - nasada.
|
agrotehnologija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Biotehnologija si krepi svoj polozaj v kmetijstvu razvitih drzav. Posebni izzivi za agrozivilstvo v dezelah Severa so v zadnjih letih: vpliv agrotehnologij na okolje.
|
akcelerírati |
avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
akcionerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot bivši fanatični mlečnozobi obiskovalec prav vsake nedeljske kung-fu matineje v malem usnjarskem mestecu južno od prestolnice mi je kasneje v življenju sicer uspelo razviti neki zdrav globinski prezir do vsevrstnih akcionerskih budalaštin, kljub temu pa so filmi z bizarno vreščečimi po zraku letečimi aziati uspeli vsaj v teoriji ohraniti neko verjetno malo idiosinkratično toplo izbico v mojem srcu.
|
aktivírati |
1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
aktivizírati |
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
alavit |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
alegoriziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potem so tu alegorizirani opisi Žeje, Depresije ..., ki so pogosto duhoviti, prekinjajo pa seveda epski nalet.
|
aleksandrijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najbolj poznana je bila tedaj aleksandrijska biblioteka, ki je hranila okoli 800.000 papirusov in pergamentov zvitih na palicah, vrh katerih je bila ploščica z reprezentativnim naslovom vsebine.
|
algolski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilj predmeta: Predstaviti principe programiranja in naučiti programirati v jeziku algolskega tipa.
|
alkaliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
napraviti kaj alkalno
|
althusserjanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če sežemo onkraj dobesednega branja in poskusimo opraviti simptomalno branje - uporabljam althusserjanski izraz - klasične Freudove izjave o zakonih primarnega procesa, o logiki nezavednega, kjer vlada odsotnost protislovja, vidimo, da v samem procesu Ojdipovega kompleksa naletimo na pojem konflikta, kolikor gre za željo, ki je prepovedana, ki pa vendar kot svoj korelat predpostavlja možnost agresije - to protislovje je vsajeno v vozlišče problematike nevroze.
|
amputírati |
opraviti amputacijo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
anamorfen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda nam omogočajo nastavitev nekaterih nujnih parametrov, na primer to, kakšen tip TV sprejemnika imamo (kjer moramo nastaviti 16 : 9, če imamo takšnega, da bo v tem primeru predvajalnik pravilno predvajal anamorfno posnete DVD diske).
|
anandamiden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z razumevanjem, kako anandamidni sistem deluje podobno kot marihuana, lahko raziščemo nove načine zdravljenja te bolezni, ki bodo tudi bolj učinkoviti.
|
anatomizírati |
knjiž. podrobno razstaviti, razčleniti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
angažírati |
1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
angiogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lega ST min potenciala bo služila kot korelacija za lego miokardne ishemije in bo primerjana s koronarnimi angiogrami, poskušali pa bomo vzpostaviti tudi korelacijo med površinskim integralom ST 40, ki je v zvezi s količino miokardne ishemije glede na koronarni angiogram in TI201 SPECT.
|
anhilacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hawking pravi, da se črna luknja lahko posuši, "izgine". Izgine (uniči se, anhilira) torej snov. Če ima vsak snovni delec svoj antidelec in če črna luknja anhilira, se mora antimaterija ob anhilaciji črne luknje od nekje pojaviti - od kje in kako?
|
anhilirati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hawking pravi, da se črna luknja lahko posuši, "izgine". Izgine (uniči se, anhilira) torej snov. Če ima vsak snovni delec svoj antidelec in če črna luknja anhilira, se mora antimaterija ob anhilaciji črne luknje od nekje pojaviti - od kje in kako?
|
anizometropija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potrebno je ugotoviti kolikšen je vid na levem očesu ob korekciji dioptrije z ustrezno lečo (do kakšne mere se je zaradi anizometropije sploh razvil).
|
anonsírati |
raba peša objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
anticipírati |
knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
antidispeptičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Antidispeptični učinek - (iz grščine "anti" - proti, "dys" - nelagodje, "peptetin" - prebaviti): Ima antidispeptični učinek pri različnih prebavnih motnjah ter uravnava nastanek lipidov.
|