besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: vest   zadetki: 701-800



diarezen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Da bi bilo mogoče jasneje osvetliti, kako je ta obrat retorično oblikovan tudi na ravni elokucije, je treba sopostavljeno navesti del diarezne povedi in prvo, antitetično poved sklepnega dela odstavka: ...
dimetiltriptamin  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Od snovi, ki vplivajo na zavest so bili do sedaj v rdeči mušnici najdeni muskarin, tropanski alkaloidi, bufotenin, dimetiltriptamin, ibotenska kislina, muskazon, muscimol in ostali derivati izoksazola ter acetilholin.
diplopod  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Mršič N. 1986, Novi taksoni diplopodov v Sloveniji, Bioloskivestnik 34/2: 65
divnokrasen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Janez si ne more kaj, da bi v tem divnokrasnem položaji ne poljubil snegobelega in solnčnočistega čela svoji izvoljeni nevesti.
docentinja  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prvi ženski nastopita službo v študijskem letu 1933-1934 (podatka nisem preverila za leta 1930-1933), in sicer privatna docentinja dr. Alma Sodnik na Oddelku za filozofijo na takratni Filozofski fakulteti (v nadaljevanju: FF) ter lektorica Fanny Copeland, ki je FF ostala zvesta še naslednja desetletja.
dohodkovnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Primerjave dosežkov gospodarskih družb regije z dosežki v Sloveniji (gospodarnost, donosnost, dohodkovnost, investiranje, financiranje) so ugodne.
dojémati  1. vključevati, sprejemati v zavest:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dojéti  vključiti, sprejeti v zavest:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dokončáti  1. narediti, izvesti kaj do konca:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
donkihótiti  knjiž., redko ravnati ali vesti se kot don Kihot:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dostavljavčev  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kadar pa se je kljub vsej resnosti in prizadevnosti zgodilo, da koga ni bilo doma ali da je zbolel, je bila dostavljavčeva dolžnost zadržanega skavta - potem ko je obvestil njegove starše, brate ali sestre - enostavno preskočiti in odnesti sporočilo naslednjemu.
dotírati  ekspr., redko prignati, privesti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dovòd  1. glagolnik od dovajati ali dovesti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drig  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: pojem iz joge: drig - zavest
drótati  -am; nedov., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
drugopristopnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Drugopristopnik na Triglavu. Planinski vestnik 88.
drúžban  nar. vzhodno ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvainsedemdesetkrat  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če bi jo imel on, bi si privoščil sončni zahod, ne samo štiriinštiridesetkrat pač pa dvainsedemdesetkrat, stokrat ali celo dvestokrat na dan, ne da bi premaknil stol!
dvanajstkilovaten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V soboto dopoldne sta se Šulc in Jaka sama soočila z dvestopetdesetkilogramskim dvanajstkilovatnim generatorjem, razsulo v kuhinji pa je bilo fotogenično.
dvokratnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Računalniški pogoni so prišli poleti istega leta in največjega uspeha je bil deležen Creativov dvokratnik (enemu naših hlapičev kljub starosti še vedno zvesto rabi).
džotiš  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
égo  knjiž. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja; jaz:; m neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eklampsíja  med. bolezen s krči in izgubo zavesti, navadno v nosečnosti, ob porodu ali po njem; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksekvírati  1. knjiž. izvesti smrtno kazen, usmrtiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
épika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epilepsíja  med. živčna bolezen s krči in nezavestjo, božjast:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
feloníja  zgod. nezvestoba v fevdnem razmerju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
freudízem  teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gizdalíniti  ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hinávčiti  hinavsko se vesti ali govoriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ideologíja  navadno s prilastkom sistem idej, izražen v raznih oblikah družbene zavesti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imanentízem  1. filoz. filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
impresíja  1. knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta; {čutni} vtis:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìndeterminízem  filoz. nauk, po katerem obstajajo dogodki, ki nimajo vzroka ali pa ga ni mogoče navesti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indijánec  pri otroški igri kdor predstavlja, posnema Indijance iz pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
informácija  1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
informírati  dati informacijo; obvestiti, pojasniti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inserát  objava, obvestilo z reklamnim, propagandnim namenom, navadno v tisku; oglas:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intencionalízem  filoz. nazor, da je zavest usmerjena, naravnana k predmetu spoznavanja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
interkaláren  fin., navadno v zvezi interkalarne obresti obresti investicijskega posojila od začetka uporabe posojila do pogodbeno dogovorjenega začetka obratovanja investicijskega objekta:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
istórija  1. star. zgodba, povest:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iznevéra  zastar. nezvestoba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iznevériti  1. knjiž. povzročiti, da kdo preneha biti zvest:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iznevérjati  knjiž. povzročati, da kdo preneha biti zvest:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izprebístrek  med. čas, trenutek, ko se duševnemu bolniku vrne zavest:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izprêsti  knjiž., redko izpeljati, izvesti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izvédba  1. glagolnik od izvesti izvedem:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si islovar
izvedljív  ki se da izvesti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jàz  knjiž. 1. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolavdácija  teh. strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, z odpravo obveznosti med izvajalcem in investitorjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolavdírati  teh. strokovno pregledati opravljeno delo, zlasti v gradbeništvu, in odpraviti obveznosti med izvajalcem in investitorjem:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kóma  med. popolna, globoka nezavest:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kompjuterizírati  uvesti računalnike, opremiti z računalniki:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konstrúkt  1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konvertírati  1. knjiž. zavestno, iz prepričanja sprejeti drugo veroizpoved ali postati pripadnik kake veroizpovedi sploh:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konvertít  knjiž. kdor zavestno, iz prepričanja sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konvertítstvo  knjiž. pojav, dejstvo, da kdo zavestno, iz prepričanja sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konvêrzija  1. knjiž. pojav, da kdo zavestno sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh, prestop:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kurénda  zgod. javno pismeno obvestilo, okrožnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lagáti  1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
lárma  etn. zbiranje denarja med svati za nevesto, godca, kuharico:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
láž  1. zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lepák  večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru; plakat:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
leták  list papirja z obvestilom, vabilom, reklamo, ki se deli v javnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
licemériti  knjiž., nav. ekspr. licemersko se vesti ali govoriti, hliniti se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márenj  1. nav. mn., star. neresnična vest, izmišljotina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márketing  publ. načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tržišča:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
márnja  nav. mn., ekspr., raba peša neresnična vest, izmišljotina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medléti  knjiž. 1. izgubljati zavest:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
meháničen  1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mehanizírati  1. uvesti stroje za opravljanje kakega dela:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mísel  1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mísliti  1. biti dejaven v zavesti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mišljênje  1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mogóčiti  knjiž. 1. ekspr. zelo samozavestno, ošabno govoriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
monopolizírati  uvesti monopol:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
motivírati  1. navesti vzrok kakega dejanja, ravnanja, utemeljiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nácija  publ. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest; narod:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
nakolénčič  etn. deček, navadno trileten, ki ga v novem domu dajo nevesti na kolena; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nalagáti  z laganjem zavesti v zmoto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nalóžben  investicijski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
národ  1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
nasében  filoz. ki obstaja neodvisno od človeške zavesti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natvézati  redko tvesti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natvéziti  neustalj. natvesti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navédba  glagolnik od navesti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naznanílo  1. knjiž. sporočilo, obvestilo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèizvedljív  ki se ne da izvesti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèprevedljív  ki se ne da prevesti, prevajati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèskŕben  ki mu manjka skrbnosti, vestnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
neslanáriti  star. neprimerno, nedostojno se vesti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèsmél  knjiž., redko nesamozavesten, neodločen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèsvój  star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nirvána  1. v budizmu stanje, v katerem izginejo vse želje in zavest o sebi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
objektivitéta  filoz. kar je, obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; objektivnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obnášati se  1. izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; vesti se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obvéščati  večkrat obvestiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odvédba  glagolnik od odvesti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odvedljív  ki se da odvajati, odvesti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odvòd  1. glagolnik od odvajati ali odvesti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA