|
čimvéčji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kdor svojo kulturno potešitev naslanja le na prvotno ugodje, torej na veščino pridelovanja čimvečjih doživljajskih presežkov ob najmanjših zavestnih vložkih, bo v visokem plesu pač videl le torturo.
|
čréven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Uglašenost inštrumentov na 430 Hz, kot v času Mozarta in Boccherinija (letos mineva dvesto let od njegove smrti), je pod cerkvene oboke ponesla mehkoben zvok klasično uglašenih glasbil, čembala, violine, viole in violončela - preko katerih so bile namesto kovinskih, napete črevne strune - prežet z nežnimi zvoki fagotista Azzolinia.
|
čudilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda, treba je poleg ostalih ločil uvesti še ločilo ČUDAJ in poleg vprašalnih, velelnih, trdilnih in kajševem kakšnih stavkov je uvesti tudi čudilne stavke.
|
|
čustveno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali ne veste, da sir čustveno vznemiri?
|
|
datírati |
1. navesti, napisati datum:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
defašizírati |
izvesti defašizacijo; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
definanciranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podjetje lahko na primer ustvarja presežne finančne tokove pri poslovanju, medtem ko se zaradi novega investiranja ali definanciranja celotna denarna sredstva podjetja vseeno zmanjšujejo.
|
|
deha |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pojem iz joge: deha buddhi (deha budhi) - telesna zavest
|
|
deklíščina |
pogostitev, na katero povabi nevesta pred poroko svoje prijateljice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekliškovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šilih tega besedila ni poznal, zato pa je lahko izrecno pokazal na svoje poznavanje nekaj bolj popularne in deški povesti paralelne dekliškovzgojne povesti.
|
|
dekuražirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koncept privatizacije je de facto izločil tuje investitorje; ukrepi Banke Slovenije so dekuražirali ne le portfolio temveč tudi strateške tuje investitorje, občasno nekritično in škodljivo promoviranje "slovenskih variant" (primer Litostroja) pa je samo še okrepilo vtis, da smo NTI nenaklonjeni.
|
|
délati |
1. zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
délija |
-e tudi -a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
Primer: Drugače so pa najzvestejši delije - čisto na vsako tekmo gre en bus iz beograda, in to 100%.
|
delilka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prenapeti Ðuro (Magnifico) je bil namreč poslan, da odkrije pogrešani denar svojega bossa, naivni Matjaž (Boris Kos) sodeluje v igri, da je ves čas blizu svoji ljubezni, nesamozavestni Aljoša (Aljoša Rebolj) je v četvorici, da poišče samega sebe, fatalna delilka kart Vesna (Urša Božič) pa, da v nevarni igri ustreže vsem, med drugim tudi sebi.
|
|
délo |
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
demánti |
razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demantírati |
razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demobilizírati |
izvesti demobilizacijo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demologija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že leta 1728 je Michael Ranft objavil legendarno medicinsko razpravo O žvečenju in cmokanju mrtvih v grobovih (glej tudi novelo Fedorja Dostojevskega Bobok o zamiranju zavesti pri navidezno mrtvih v grobovih), leta 1751 pa je benediktinski menih don Augustin Calmet izdal osnovno delo o demologiji, traktat o različnih oblikah pojavljanja vampirjev med živimi ljudmi.
|
|
denacificírati |
izvesti denacifikacijo; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denacifizirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanjo je Srbija "ideološko bolna in nora družba. Miloševič je bolj kriv za to, ker je sprožil vojne, kot za to, ker jih je izgubil. Najhujši pa je bil razpad Jugoslavije! Najhujših je dvesto tisoč mrtvih, štirje milijoni razseljenih oseb. Ta banda je ustvarila zastrupljeno, paranoično in nacionalistično Srbijo, ki jo bo treba denacifizirati in dekontaminirati!"
|
|
denacionalizácija |
1. jemanje ali izgubljanje narodne zavesti in znakov narodnosti; raznarodovanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denacionalizírati |
izvesti denacionalizacijo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
depersonalizácija |
knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
depozitarjev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če pride med pogodbenicami in depozitarjem do razlik v zvezi z opravljanjem depozitarjevih nalog, depozitar ali ta pogodbenica o tem obvesti druge pogodbenice in podpisnice in odbor kadar je to primerno.
|
|
deškovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V prvem delu je daljni dedič tradicije deškovzgojne oziroma najdenske povesti na Slovenskem, ki se je začela s krištofšmidovskim Martinom mladim puščavnikom (1829) se vzdrževala v glavnem s prevedenimi in prirejenimi besedili; od izvirnih domačih lahko pokažemo le na anonimna Poštena Bohinjčeka v Benetkah iz daljnega leta 1858.
|
|
detajlírati |
navesti, prikazati detajle:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
devalvírati |
fin. izvesti devalvacijo, razvrednotiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
devetstoen |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sloviti ameriški vojaški akademiji USMA na West Pointu, v ameriški zvezni državi New York, ki bo prihodnje leto slavila dvestoletnico ustanovitve, je v soboto 2. junija 2001, med devetstoenim kadetom prejel diplomo tudi prvi slovenski kadet na tej akademiji, Vojko Sotlar iz Šentjurja pri Celju.
|
|
dialektično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ironična predstavitev pakta kot "poroke" med ženinom Hitlerjem in nevesto Stalinom implicira tudi paradoks določenega sozvočja, svojevrstne simpatije, ljubezni ali "bratstva po duši", skritega nekje na dnu med sabo najbolj sovražnih si radikalizmov, ki se medsebojno dialektično pogojujejo, omogočajo, dopolnjujejo, tako da včasih "kar ne morejo narazen" (Šešelj je še danes eden najvišjih funkcionarjev Miloševićevega sistema v Srbiji).
|
|
dialektričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za zaščito pred požarom, eksplozijo in uhajanjem plina je potrebno izvesti naslednje ukrepe: ... zaščita pred statičnim nabojem se mora izvesti s premostitvijo prirobnic, na začetku in na koncu plinovoda se postavijo dialektrične prirobnice ...
|
|
dianičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V 'Magiki' sem zapisal: "Te dianične okoliščine nasprotujejo normalni zavesti, a so v Samadhiju še mnogo bolj izrazite. Dočim se v Dhyani enostavno dve stvari združita, pa v Samdhiju vse stvari planejo skupaj in se združijo. Lahko bi rekli, da je v Dhyani še vedno prisotna nasprotnost med nečim obstoječim in ostalim mnoštvom neobstoječega; v Samadhiju pa se mnoštvo in eno združita v enost bivanja in ne-bivanja. Ta definicija temelji na izkustvu in ne na razmišljanju."
|
|
diarezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da bi bilo mogoče jasneje osvetliti, kako je ta obrat retorično oblikovan tudi na ravni elokucije, je treba sopostavljeno navesti del diarezne povedi in prvo, antitetično poved sklepnega dela odstavka: ...
|
|
dimetiltriptamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od snovi, ki vplivajo na zavest so bili do sedaj v rdeči mušnici najdeni muskarin, tropanski alkaloidi, bufotenin, dimetiltriptamin, ibotenska kislina, muskazon, muscimol in ostali derivati izoksazola ter acetilholin.
|
|
diplopod |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mršič N. 1986, Novi taksoni diplopodov v Sloveniji, Bioloskivestnik 34/2: 65
|
|
divnokrasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Janez si ne more kaj, da bi v tem divnokrasnem položaji ne poljubil snegobelega in solnčnočistega čela svoji izvoljeni nevesti.
|
|
docentinja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi ženski nastopita službo v študijskem letu 1933-1934 (podatka nisem preverila za leta 1930-1933), in sicer privatna docentinja dr. Alma Sodnik na Oddelku za filozofijo na takratni Filozofski fakulteti (v nadaljevanju: FF) ter lektorica Fanny Copeland, ki je FF ostala zvesta še naslednja desetletja.
|
|
dohodkovnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primerjave dosežkov gospodarskih družb regije z dosežki v Sloveniji (gospodarnost, donosnost, dohodkovnost, investiranje, financiranje) so ugodne.
|
|
dojémati |
1. vključevati, sprejemati v zavest:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojéti |
vključiti, sprejeti v zavest:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokončáti |
1. narediti, izvesti kaj do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donkihótiti |
knjiž., redko ravnati ali vesti se kot don Kihot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostavljavčev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kadar pa se je kljub vsej resnosti in prizadevnosti zgodilo, da koga ni bilo doma ali da je zbolel, je bila dostavljavčeva dolžnost zadržanega skavta - potem ko je obvestil njegove starše, brate ali sestre - enostavno preskočiti in odnesti sporočilo naslednjemu.
|
|
dotírati |
ekspr., redko prignati, privesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovòd |
1. glagolnik od dovajati ali dovesti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drig |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pojem iz joge: drig - zavest
|
|
drótati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
|
drugopristopnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugopristopnik na Triglavu. Planinski vestnik 88.
|
|
drúžban |
nar. vzhodno ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvainsedemdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi jo imel on, bi si privoščil sončni zahod, ne samo štiriinštiridesetkrat pač pa dvainsedemdesetkrat, stokrat ali celo dvestokrat na dan, ne da bi premaknil stol!
|
|
dvanajstkilovaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V soboto dopoldne sta se Šulc in Jaka sama soočila z dvestopetdesetkilogramskim dvanajstkilovatnim generatorjem, razsulo v kuhinji pa je bilo fotogenično.
|
|
dvokratnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Računalniški pogoni so prišli poleti istega leta in največjega uspeha je bil deležen Creativov dvokratnik (enemu naših hlapičev kljub starosti še vedno zvesto rabi).
|
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
|
égo |
knjiž. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja; jaz:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eklampsíja |
med. bolezen s krči in izgubo zavesti, navadno v nosečnosti, ob porodu ali po njem; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksekvírati |
1. knjiž. izvesti smrtno kazen, usmrtiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
épika |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epilepsíja |
med. živčna bolezen s krči in nezavestjo, božjast:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feloníja |
zgod. nezvestoba v fevdnem razmerju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
freudízem |
teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gizdalíniti |
ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hinávčiti |
hinavsko se vesti ali govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ideologíja |
navadno s prilastkom sistem idej, izražen v raznih oblikah družbene zavesti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imanentízem |
1. filoz. filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
impresíja |
1. knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta; {čutni} vtis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìndeterminízem |
filoz. nauk, po katerem obstajajo dogodki, ki nimajo vzroka ali pa ga ni mogoče navesti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
indijánec |
pri otroški igri kdor predstavlja, posnema Indijance iz pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
informácija |
1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
informírati |
dati informacijo; obvestiti, pojasniti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inserát |
objava, obvestilo z reklamnim, propagandnim namenom, navadno v tisku; oglas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intencionalízem |
filoz. nazor, da je zavest usmerjena, naravnana k predmetu spoznavanja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interkaláren |
fin., navadno v zvezi interkalarne obresti obresti investicijskega posojila od začetka uporabe posojila do pogodbeno dogovorjenega začetka obratovanja investicijskega objekta:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istórija |
1. star. zgodba, povest:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iznevéra |
zastar. nezvestoba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iznevériti |
1. knjiž. povzročiti, da kdo preneha biti zvest:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iznevérjati |
knjiž. povzročati, da kdo preneha biti zvest:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izprebístrek |
med. čas, trenutek, ko se duševnemu bolniku vrne zavest:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izprêsti |
knjiž., redko izpeljati, izvesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvédba |
1. glagolnik od izvesti izvedem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
islovar
|
|
izvedljív |
ki se da izvesti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jàz |
knjiž. 1. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolavdácija |
teh. strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, z odpravo obveznosti med izvajalcem in investitorjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolavdírati |
teh. strokovno pregledati opravljeno delo, zlasti v gradbeništvu, in odpraviti obveznosti med izvajalcem in investitorjem:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kóma |
med. popolna, globoka nezavest:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kompjuterizírati |
uvesti računalnike, opremiti z računalniki:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konstrúkt |
1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konvertírati |
1. knjiž. zavestno, iz prepričanja sprejeti drugo veroizpoved ali postati pripadnik kake veroizpovedi sploh:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konvertít |
knjiž. kdor zavestno, iz prepričanja sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konvertítstvo |
knjiž. pojav, dejstvo, da kdo zavestno, iz prepričanja sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konvêrzija |
1. knjiž. pojav, da kdo zavestno sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh, prestop:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kurénda |
zgod. javno pismeno obvestilo, okrožnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
1 60 160 260 360 460 560 660 760 860 
