|
tesnovéstnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
tisočdvestoglav |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
tisočdvestotina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
transvesticija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
transvesticízem |
-zma; m, vir: B; povezave:
|
|
transvestija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
transvestít |
psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transvestitízem |
-zma; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
transvestítka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
transvestitski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
transvestitsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
transvestitstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
transvestízem |
-zma; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
travestíja |
1. lit. šaljivo ali posmehljivo delo, nastalo iz vsebinskih sestavin drugega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
travestíjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
travestiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
travestíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
travestírati |
lit. predelati, spremeniti v travestijo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
travestít |
psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola; transvestit:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
travestitka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
travestítski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
travestitstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
travestizem |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
tritisočdvestotica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
tujeinvesticijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
turističnoobvestilen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
tvésti |
slabš. govoriti, pripovedovati veliko neresničnega, izmišljenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
tvéstje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
ultrasamozavest |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
usvéstiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
uvêsti |
1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvésti |
1. z vezenjem narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
uzavestítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
uzavéstiti |
knjiž. 1. narediti, povzročiti, da postane kaj sestavina zavesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdánozvést |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
vèlezvést |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
véroizpovést |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
verovéstnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
vícekvéstor |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
visokozavesten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vojaškoinvesticijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vsèzavést |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vsezavesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vzcvèsti |
navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vzorovésten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zacvèsti |
navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zainvestiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zainvestiranje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zainvestíranost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zainvestírati |
z investiranjem zapraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavést |
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésten |
1. nanašajoč se na zavest:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavêsti |
1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéstiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavésti se |
neustalj. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavestje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavéstnež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
zavestno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavéstnohôten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zavéstnost |
lastnost, značilnost zavestnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavestovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zéndavésta |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zlovést |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
zlovésten |
knjiž. zlovešč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlovéstnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
zlovéstnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
zmagosvésten |
zastar. prepričan v zmago:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmagovésten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zmagovéstje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zmagovéstnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
zmagozavést |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zmagozavésten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zúnajzavésten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zúnajzavéstnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
zvést |
1. ki vztraja v ljubezenskem razmerju do koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvésten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zvêsti |
1. knjiž., v zvezi z na omejiti, reducirati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvéstna |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zvestôba |
lastnost zvestega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvestôben |
knjiž. nanašajoč se na zvestobo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvestomíseln |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zvestoók |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zvestosŕčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zvéstost |
star. zvestoba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvestováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
abominacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je tudi eden izmed hujših abominaciji v zgodovini človestva ...
|
|
afnáti se |
nižje pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
afrikaniziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tudi v Tanki rdeči črti krajevna imena izpod afrikaniziranega zapisa skrivajo angleški pomen in tudi označujoče ime glavnega junaka je angleško, vendar je njegov komandant morda potujčeni Slovenec, kar bi skupaj z omembo petdesetdolarskih kovancev, torej inflacije in ekonomske krize v zahodnem svetu, lahko dalo Slovencem nekaj nacionalne samozavesti.
|
|
ahamkara |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sledi ahamkara ali ego, občutek samoidentitete, center naše zavesti, iz katerega mislimo, delujemo in reagiramo.
|
|
akronimski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolj kot kuriozum, da je v začetku petdesetih let v Ljubljani izhajal tednik PPP (Poletove podobe in povesti), zaslužen za začetke slovenskega stripa, se zdi "simptomalno" to, da je "Poeziji po pošti" dala prostor javne medijske verifikacije revija, ki ima svoje ime prav tako sestavljeno iz treh (akronimskih) soglasnikov, od katerih je eden tudi "p".
|
|
aktivatizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustvarjalni menedžment je uresničevanje nečesa novega s pomočjo drugih ljudi in ustvarjalni menedžer je tisti, ki v poslovodenje zavestno vključuje tudi aktivatizacijo desne možganske poloble: čustva, intuicijo, duhovnost, dimenzije, brez katerih je ustvarjalni proces lahko le mnogo manj učinkovita racionalna kategorija.
|
|
akuráten |
star. točen, natančen, vesten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
alarmírati |
nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aliment |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pred slabim mesecem sem dobil od CSD obvestilo, da se mi je preživnina (alimenti) za mladoletno hči dvignila iz 45.000,00 SIT na skoraj 49.000,00 SIT.
|
|
ambivalentnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ljubezenska investicija melanholika ima zatorej dve usodi - regres v narcisistično identifikacijo in zavoljo ambivalentnostnega konflikta regres v sadizem.
|
|
ambruški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sedem let po Krstu je luč sveta zagledala še ena verzna povest, "povést u pésmi" Sedem sinov ambruškega župnika Jožefa Žemlje, ki je ni mogoče razumeti drugače kot modifikacijo Prešernovega sporočila.
|
|
anatman |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Buda zato predlaga, naj gremo na pot do stopnje zavesti ne sebe (anatman).
|
|
anektírati |
izvesti aneksijo, priključiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
angažirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Davidova življenjska pot po nesreči je namreč napeto popotovanje v človeško podzavest, ki jo je režiser predstavil na ustrezen način: s prevzemajočo glasbeno spremljavo, nepredvidljivo in nejasno zgodbo, ki vsebuje tako elemente znanstvene fantastike kot trilerja, angažirajočimi izpusti in besedami ter odprtim koncem.
|
|
angleškojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Evropejci pri hibridnem žanru zgodovinskega romana poudarjamo elemente literarnosti, ki ga jasno uvrščajo na področje fikcije, pragmatična angleškojezikovna zavest pa postavlja zgodovinski roman v zapleten rivalski odnos z zgodovinopisjem in ju obravnava kot dve obliki enega in istega stremljenja (Fleishman 1971).
|
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
