besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: verz   zadetki: 401-483



diamatik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: »Istmatiki« in »diamatiki«, kritiki škodljivega antikomunizma, borci z ideološkimi diverzijami naprej učijo družbo filozofije, pripravljajo svoje konference in filozofske kongrese in ustvarjajo zatohlo prostranstvo, v katerem umira vse pokončno in kjer propadajo redki živi glasovi.
diasporescenca  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Jeršek, M. & Mirtič, M. (1997), Diasporescenca prilepskih rubinov, Zbornik 13. posvetovanja slovenskih geologov, Ljubljana, Oddelek za geologijo, NTF Univerza v Ljubljani, str. 67 - 72.
dieréza  lit. odmor v verzu na koncu stopice, razloka; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diferenciabilnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Diferenciabilne funkcije: lokalni afini približek in odvod, diferencial, diferenciabilnost inverzne in sestavljene funkcije, odvodi višjega reda, osnovne lastnosti, Hôpitalovi pravili, Taylorjeva formula, lokalni ekstremi, konveksne in konkavne funkcije, asimptote, konstrukcija grafa.
dihidro  prid. neskl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Andrej Perdih, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, Slovenija, Kvantitativni odnos med strukturo in delovanjem (QSAR) peptidomimetikov s 3,4-dihidro-2H-1,4-benzoksazinskim skeletom, Mentor: T. Šolmajer, sometnorica: M. Sollner Dolenc
dímeter  lit. verz iz dveh enakih stopic:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dimetokson  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tu se dimetoat oksidira v bolj strupene metabolite - oksone (npr. dimetokson je 75-100 krat bolj strupen od dimetoata), ki ireverzibilno inhibirajo acetilholinesterazo.
disertabilnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Po opravljenem doktorskem izpitu in potrditvi doktorske teme (disertabilnost) ter objavi raziskovalnih rezultatov (objava ali sprejetje v mednarodno ugledni publicistiki - I.kategorija Meril Univerze v Mariboru), kandidat pred izbrano komisijo predstavi in zagovarja rezultate doktorske disertacije (skladno s Statutom Univerze v Mariboru).
dispút  v srednjem veku izmenjava mnenj med profesorji in študenti na univerzi o kakem znanstvenem vprašanju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
docènt  univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od izrednega profesorja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
doglaševalen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ta verznokitični vzorec, ki se kljub raz- in doglaševalnim ter drugim spremembam še štirikrat ponovi, lahko v avantgardistično pesem vpotegne tudi evokacijo nekaterih znanih uresničitev iz slovenske slovstvene zakladnice --- najbolj vsekakor Vodnikov Vršac, ki tudi sicer pri Jesihu pušča nekaj sledov.
dokazovalnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Predstavil bom novo verzijo Mathematice in avtomatski dokazovalnik Analytica, ki je napisan v Mathematici in izpiše dokaze v angleščini.
dóktor  1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
dolgooljen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Univerzalno sintetično razredčilo za dolgooljne alkidne temelje in barve
dolgoprogáški  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Dober mesec zatem, ko je kirurška ekipa pod vodstvom Williama DeVriesa v Univerzitetni bolnišnici Salt Lake Cityja v ameriški zvezni državi Utah vsadila umetno srce hudo bolnemu, 61-letnemu zobozdravniku Barneyu Clarku, so satirični pisci že napovedovali, da bomo na atletskih tekmovanjih kmalu gledali dolgoprogaške boje med bioničnimi tekači s srčnimi črpalkami v kategorijiah 125, 250 in 500 ccm.
doljnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Eno- do dvozložni inetrval je značilen za naglasni verz tipa doljnik (kakršen je npr. Prešernov Ribič; o naglasnem verzu v naslednjem poglavju).
domarski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Sicer pa so bili različni dogodki in domarska ustvarjanja posebna oblika subverzije ustaljenih navad in načinov mišljenja.
domovinskost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prav zato bo moral ob naraščajoči univerzaciji bodoči občan sveta pognati še globlje korenine v svojo domovinskost in njeno kulturo.
donaglaševanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Njegova metrika se sicer ne ozira neposredno k tem utemeljiteljem strukturalizma, saj je oprta na novejša spoznanja poljske verzološke šole, ki v svojo metodologijo priteguje tudi števne, statistične postopke (M. R. Mayenowa in L. Pszczołowska), na dognanja generativne metrike Morrisa Halleja (o predvidljivi distribuciji maksimalnega naglasa in donaglaševanju metrično šibkih položajev), na dela Miroslava Červenke, Pavla Trosta in Svetozarja Petrovića (ki gredo v smer semantike verznih izrazil, njihove "metametrične funkcije"), upošteva in analizira pa tudi slovensko tradicijo tovrstnih študij (npr. B. Kumerdeja, S. Škrabca, O. Župančiča, K. Štreklja, A. Žigona, A. Isačenka, T. Orla, A. Ocvirka, F. Zadravca in B. Merharja).
doslúžen  -žna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Emerit (lat. emeritus 'doslužen', 'zaslužen') Upokojeni univerzitetni profesor.
družbenoprevraten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
dvaintridesetkratnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Komaj smo se opomogli od navala dvaintridesetkratnikov, že je Plextor izdal 40x verzijo svojega PlexWriterja.
dvoikten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Verz »in zarje ne oznanja« je mogoče brati na dva načina: tako kot zgoraj ali pa s sinicezo med zadnjima besedama; v tem primeru je verz dvoiktni: »in zarje ne_oznanja«.
dvojavljalniški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Verzija vsebuje nove funkcije, kot so začasni izklop skupin, izboljšanje delovanja dvojavljalniške odvisnosti in razširitev te odvisnosti tudi na javljanje povečane koncentracije plina.
dvoravenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
eksmatrikulácija  adm. izbris iz matične knjige ali z univerze:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksmatrikulírati  adm. izbrisati iz matične knjige ali z univerze; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enajstérec  lit. peterostopni jambski verz z nadštevilnim zlogom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enjambement  lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
entropíja  fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ép  lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
epífora  lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epístola  knjiž. slovesno pismo, poslanica o določenem problemu, navadno v verzih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fakultéta  učno-znanstvena enota univerze:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gazéla  lit. lirska pesem z rimo v prvem in drugem verzu ter v vseh sodih verzih, pogosto z refrenom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
heksámeter  lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
híperkataléktičen  lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en {nepoudarjen} zlog več; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imatrikulácija  adm. vpis v matično knjigo ali na univerzo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imatrikulírati  adm. vpisati v matično knjigo ali na univerzo; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inštitút  navadno s prilastkom 1. samostojen zavod ali oddelek na univerzi ali znanstveni ustanovi za znanstveno raziskovanje:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
invêrten  kem., v zvezi invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kataléktičen  lit., v zvezi katalektični verz verz z nepopolno zadnjo stopico; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kátedra  1. učno-znanstvena enota oddelka univerze, stolica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kítica  1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kóledž  v angleškem in ameriškem okolju višja ali visoka šola ali univerzi pridružena znanstvena ustanova:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
komándos  vojak, posebej izurjen za opravljanje diverzij ali sabotaž na sovražnikovem ali okupiranem ozemlju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
leonínski  lit., v zvezi leoninski verz verz z notranjo rimo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
magíster  1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
magistrále  lit. zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
magnificénca  navadno s svojilnim zaimkom, v nekaterih deželah naslov za rektorja univerze:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
métrika  lit. nauk o zaporedju dolgih in kratkih ali poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
métrum  lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu, mera:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pedél  nekdaj kdor opravlja pomožna dela v upravi, zlasti na univerzi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pentámeter  lit. 1. šesterostopni daktilski verz z nepopolno tretjo in šesto stopico in zarezo za tretjo stopico:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pesnítev  daljše literarno delo v verzih, navadno pripovedno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
petérec  lit. peterostopni jambski verz:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pólstíšje  lit. vsak od dveh s cezuro ločenih delov verza; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prepesnítev  1. umetniški, soustvarjalni prevod v verzih napisanega literarnega dela:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prepésniti  1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prepesnjeváti  1. s pesnjenjem spreminjati v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pripèv  1. muz. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; refren:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
próseminár  šol. uvodni, pripravljalni seminar na univerzi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
prozodíja  lit. nauk o dolžini zlogov in o naglaševanju v verzu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rázloka  lit. odmor v verzu na koncu stopice; diereza; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
refrén  1. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice, pripev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
réktor  1. predstojnik univerze, visoke šole:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
senár  lit. šesterostopni jambski verz z odmorom navadno po petem zlogu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slíkanica  otroška knjiga s slikami brez besedila ali s kratkim besedilom, navadno v verzih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sonét  lit. pesem iz štirinajstih verzov, navadno enajstercev, v dveh štirivrstičnih in dveh trivrstičnih kiticah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
stíh  1. lit. verz:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stihomitíja  lit. dramski dvogovor, v katerem igralci izmenično govorijo po en verz:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stihotvórec  lit. verzifikator:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stihotvóren  lit. ki {lahko} tvori verz:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stólica  1. učno-znanstvena enota oddelka univerze:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stópica  lit. osnovna metrična verzna enota:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strófa  knjiž. enota pesmi iz dveh ali več verzov; kitica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestomér  lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici; heksameter:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tetrámeter  lit. štiristopni verz:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríméter  lit. tristopni verz:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
triolét  lit. lirska pesem iz navadno dveh osemvrstičnih kitic, v katerih se prvi verz ponovi v četrti in sedmi vrstici:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vseučilíšče  knjiž. univerza:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vseučilíščen  knjiž. univerziteten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vseučilíški  knjiž. univerziteten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA