|
čólek |
-lka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: nar. (človek): Ej ti si pa res pravi cigan ko si na lesni u sloven graco delo pravi čolek si biv js sm ti stal ob strani ko si še u prevalah biv pa ringlšpil ste meli pa u prikolici ste živeli zdaj ko pa si slaven pa me ne poznaš več vidim da ti je dnar stopo u glavo pizda.
|
črkostávec |
kdor iz črk sestavlja stavek za tiskanje; stavec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕnec |
1. človek črne rase:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnják |
slabš., redko človek črne rase; črnec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnoglédnost |
lastnost črnogledega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnoglédost |
lastnost črnogledega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnokóžec |
človek črne rase; črnec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnúh |
slabš. 1. človek črne rase; črnec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črvívec |
slabš., redko ničvreden, slab človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúček |
nar. zahodno, ekspr. omejen, neumen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúd |
knjiž., s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudák |
čudaški človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudáštvo |
lastnost čudaškega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čustvenják |
knjiž., slabš. zelo čustven človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čústvenost |
lastnost {zelo} čustvenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čústvo |
navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
daimónion |
knjiž., po Sokratu notranji glas, ki človeku narekuje etično ravnanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dánj |
star. davek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dánost |
knjiž. kar je dano neodvisno od človekove volje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darežljívec |
ekspr. darežljiv človek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darežljívost |
lastnost darežljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daróvnica |
v srednjem veku darilna listina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dávčen |
nanašajoč se na davek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dávkar |
nekdaj uslužbenec, ki odmerja in pobira davek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
davkoplačeválec |
kdor mora plačevati davek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ddv |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z dnem 1. 7. 1999 smo v Sloveniji uvedli nov način obdavčevanja prometa blaga in storitev. Uvedli smo tako imenovani davek na dodano vrednost (DDV). Ta nova davčna oblika v celoti nadomešča staro obliko obdavčevanja s prometnim davkom.
|
|
debélec |
ekspr., redko debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelín |
ekspr. debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelínko |
šalj. debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelják |
nav. ekspr. debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
debélko |
šalj. debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debeloglávost |
med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelokóžnost |
ekspr. lastnost, značilnost debelokožnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelúh |
slabš. zelo debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelúhar |
slabš. zelo debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelúhec |
šalj. debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelúšček |
ljubk. debel človek, navadno otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelúšec |
šalj. debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelúšnež |
ekspr. debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelúšnik |
ekspr. debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelúšnost |
značilnost debelušnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelúštvo |
slabš. značilnost zelo debelega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debíl |
med. debilen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debílnež |
ekspr. debilen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dediferenciácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Dediferenciacija (značilna za obdobje postmodernosti) - S.Clegg - pomeni združevanje opravil v organizaciji tako, da postajata človekovo delo in vloga v organizaciji bolj raznolika in manj specializirana.
|
deformíranec |
knjiž. deformiran človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
degeneríranec |
degeneriran človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deidentificirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Modus bivanja, s katerim se je človek poistovetil, "razpada" - človek se deidentificira od tega modusa in prav to mu daje občutek smrti.
|
|
deiks |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prepoznavanje osebka je mogoče šele, ko stavek Ta pes je tvoj izrazimo v eksplicitni svojilni obliki, izraženi glagolsko z imeti, biti lastnik (svojilni zaimki so do pomena v posrednem razmerju in nadomeščajo osebnozaimenske deikse oziroma svojilne pridevnike).
|
|
dèk |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Hja to naj bi bil nekakšen prispevek in sicer o MTG-ju in mojem mišlenju o njem in o dekih.
|
deklasíranec |
1. deklasiran človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekoherirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sem uvrščamo teorije, ki trdijo, da vektor stanja sploh ne opisuje posameznega kvantnega delca, ampak le skupino (ensemble) enako pripravljenih delcev, kot tudi teorije dekoherence (Zurek, Gell-Mann, Omnes...), ki trdijo, da stanje merilne naprave v superpozicij (koherenci) zaradi vpliva okolice na merilno napravo zelo hitro preneha biti v superpoziciji (dekoherira).
|
|
dekretál |
rel., v srednjem veku papeško pismo o rešitvi kakega cerkvenopravnega vprašanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekretálije |
rel., v srednjem veku zbirka dekretalov:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
délavnost |
lastnost, značilnost delavnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delavóljnost |
lastnost delavoljnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delinkvéntnost |
1. lastnost, značilnost delinkventnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deloljúbnost |
lastnost deloljubnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delomŕznež |
delomrzen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delomŕznost |
lastnost delomrznega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
democid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Potem je treba popraviti definicijo, ki trenutno pravi: Democid /.../ je vsak uboj človeka oziroma ljudi s strani vlade oziroma vladajočega dela skupnosti.
|
|
demokapitalizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res škoda, da je boljševizem zmagal tistega daljnega leta '14, sicer bi vsi prosperirali v demokapitalizmu za vekom...
|
|
démon |
1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
demultipleksor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Strukturalna preklopna vezja. Strukturalna PDNO in pravilnostna tabela. Odločitveni gradniki v strukturalnih vezjih (kodirnik, dekodirnik, multipleksor, demultipleksor, vektorski primerjalnik).
|
|
denaturácija |
1. kem. dodajanje primesi kakemu živilu, da postane za človeka neužitno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denaturírati |
1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dermatik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gel Hepan je dermatološki pripravek iz skupine dermatikov in je namenjen lokalnemu zdravljenju ven in limfnih žil.
|
|
descartesovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Narodno tkivo je bilo kajpak na secirnici, individualizem se je objektiviral, Descartova tradicija se ni tukaj razvija ne v kakšen posebni racionalizem ne v metodično skepso v spoznavoslovju, kaj šele, da bi obstajal kakšen dualizem v nauku o biti - kartezijanstvo so se igrali kvečjemu tisti, ki so določali vednost družbenozgodovinskih - daljnih - ciljev ter so descartesovsko paradigmo, kolikor so sploh vedeli zanjo, uporabljali največ za izgovor v civilizacijskem smislu, torej v industrijski raz/množenosti, v preračunljivem in največ nemoralnem naravoslovnem produciranju fahidiotov, v eksaktnih vedah lastne nedoloč(e)nosti, v nekakšnem ekološko vse bolj zasvinjanem gospostvu
»človeka« nad »naravo« in podobno.
|
|
desétpŕsten |
nanašajoč se na deset prstov obeh človekovih rok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
desmetildeprenil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
L-desmetildeprenil, presnovek selegilina, preprečuje odmiranje celic zaradi apoptoze.
|
|
desníčnost |
lastnost, značilnost desničnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
despotovína |
v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
destabiliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po Boucherjevih besedah sankcije še vedno veljajo za osebe in organizacije, ki so na območju nekdanje Jugoslavije kršile človekove pravice in počele druge nečednosti v smeri destabiliziranja Balkana, kot je na primer nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič.
|
|
determinízem |
filoz. nauk, po katerem se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
devetogúb |
zool. del želodca prežvekovalcev z visečimi gubami sluznice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
devetstoleten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najstarejši delujoči samostan pri nas Cistercijanska opatija v Stični je s svojim skoraj devetstoletnim delovanjem dala velik prispevek k zgodovini slovenskega naroda.
|
|
dezertifikacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na nekaterih območjih se puščave zelo hitro širijo. Kjer je ta proces naraven, ga imenujemo zapuščavljanje (dezertizacija). Kjer pa se puščave širijo zaradi človekovega vpliva, je to dezertifikacija.
|
|
dezertizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na nekaterih območjih se puščave zelo hitro širijo. Kjer je ta proces naraven, ga imenujemo zapuščavljanje (dezertizacija). Kjer pa se puščave širijo zaradi človekovega vpliva, je to dezertifikacija.
|
|
diabaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razlaga vzroke za procese in pojave v atmosferi: ogrevanje tal in zraka, temperaturna polja, polje zračnega pritiska in njegove spremembe, kvazistacionarne vetrove v višinah in pri tleh, diabatne in adiabatne spremembe, stabilnost, konvekcijo, vlago v zraku, fazne spremembe za vodo v ozračju, nastanek oblakov, megle in padavin.
|
|
diabolija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hiša se kaže v svoji diaboliji nepomirljivega konflikta med svetlobo in temo, med silami zla in silami dobrega, med navidezno lepim in stisko, tesnobo, žalostjo, popolno osamelostjo človeka.
|
|
diaforičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
B. Ošlaj, Človek in narava - osnove diaforične etike narav, Ljubljana 2000
|
| | |
401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 
