besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: vedn   zadetki: 301-400



državnopotrditven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kot vedno, ko gre za družbeni položaj slovenščine, vprašanja presegajo stroko in se uveljavljajo v svoji temeljni narodo- in danes tudi državnopotrditveni vlogi.
duatlon  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V kolikor pa nekomu naš novi duatlon ne odgovarja, ostane še vedno v rezervi samo tek, ki je tudi uradno tekmovanje (10 km teka okoli Brda, vendar s startom ob 10. uri, torej pol ure prej kot start duatlona).
duhovnorazvojen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: A ob tej ugotovitvi stopi v ospredje avtobiografična zasnova njegove umetnosti: ker mu pomeni umetnost predvsem pot k spoznanju, to pa raste stopenjsko, 'po etapah' --- in je zato tudi vedno le relativno, se je odločil v svoji literaturi dokumentirati prav te 'etape', te duhovnorazvojne postaje.
dváintrídeseti  -a -o; štev., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Samo pomislite - dvaintrideseti teden po premieri je še vedno vrgel 5 milijonov in pol, hja, pol milijona več, kot je stal.
dvajsetcentimetraš  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na nekom s tako mehkim deškim pegastim obrazom, kot je njegov, je dvajsetcentimetraš vedno osupljiv.
dvajsetiški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V zapisih števil, ki so ohranjeni (na kamnitih spomenikih, v kodeksih, na keramiki) in ki imajo vsi takšno ali drugačno zvezo s koledarjem in astronomijo, pa se je vedno uporabljala svojstvena različica dvajsetiškega sistema z naslednjimi mestnimi vrednostmi: ...
dvanajstčlenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Po eni strani se ne bi dvanajstčlenske plejliste pretežno osebnoizpovednih biserčkov smeli braniti niti bolj sentimentalni izmed metalurgov, po drugi pa bi znal Hybrid Theory par mesecev krasiti častno mesto v zbirki ploščkov kake razvajeno-uporniške smrkljice, ki drugače tripa na razne Shampoo.
dvatisočprvi  štev., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Utemeljim: Ker sem od 16. januarja 2001 (z besedami šestnajstega januarja dvatisočprvega) na spletišču za družabno omreženje s domeno kupid.com z nickom Quentin (pred tem sem imel nek drugi nick) in ker sem imel dvakrat "prekinitev prisotnosti", enkrat v dolžini 1 (enega) leta, drugič pa v dolžini enega leta pa pol, obakrat zaradi udeležbe v resni zvezi, "potem" pa sem se vedno vrnil...
dvestošestka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Fordov avto nižjega razreda je tako kot Clio, Punto ali dvestošestka med največkrat videnimi na cesti, saj denar še vedno igra glavno vlogo pri nakupu avtomobila.
dvocilindraš  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Sem vedno mislila, da vsi dvocilindraši delajo podobno kot TA.
dvójničen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
dvokratnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Računalniški pogoni so prišli poleti istega leta in največjega uspeha je bil deležen Creativov dvokratnik (enemu naših hlapičev kljub starosti še vedno zvesto rabi).
dvokromatiden  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prva je profaza, v njej se kromatin spiralizira v kromosome (postanejo vidni) in so še vedno dvokromatidni, centriola se postavita na pola in nastane delitveno vreteno.
dvomišljenje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
dvopoveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
dvorazmernost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ta dvorazmernost se pri posrednem izražanju kaže kot razhajanje med obliko in pomenom ter vlogo (s pripovedno ali vprašalno povedjo velevamo), preslikala pa se je tudi v sestav jezikovnih oblik.
dvovejen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ta rezultat je kasneje zaradi vgraditve dvovejnega delilnika in dodatne antene padel na 22 dB, kar pa je še vedno odlično.
edín  nav. dv. in mn., v povedni rabi ki je enakih misli, istega mnenja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enciklopedíja  knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ênopóljen  agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enopoveden  prid., vir: N; povezave: nova beseda
ép  lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
épika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabulatívnost  knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabulíst  knjiž. kdor ustvarja, oblikuje fabulo v literarnem delu, pripovednik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fírbec  nižje pog. radovednost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flégma  pog., navadno v povedni rabi flegmatičen:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fúč  pog., ekspr., v povedni rabi 1. uničen, propadel:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glasbenopripoveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
globokonarodnozaveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
gódov  nar., v povedni rabi ki ima, praznuje god:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gróggy  šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev {pri boksu}:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
húmbug  knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ignoránca  ekspr. nevednost, omejenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iluzóren  1. ekspr., navadno v povedni rabi nemogoč, neverjeten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
implicitnonezaveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
imún  1. med., v povedni rabi odporen proti določeni okužbi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
índikativ  lingv. povedni naklon:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvéden  1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jasnoveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
jezikovnoveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
ka  zastar., v pripovednih in vzročnih odvisnih stavkih da:; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kapút  nižje pog., v povedni rabi 1. mrtev, ubit:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kásen  raba peša 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klímaks  lit. besedna figura, ki stopnjuje učinek povedanega z navajanjem pomensko vedno močnejših besed, izrazov, stopnjevanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
književnoveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
kolektivnonezaveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
kontènt  nižje pog., navadno v povedni rabi zadovoljen:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konvergénten  knjiž. ki je ali postaja vedno bolj podoben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konvergírati  knjiž. biti ali postajati vedno bolj podoben; iti skupaj, zbliževati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kopnéti  1. nav. 3. os., v zvezi s sneg biti v vedno manjši količini:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kós  nav. ekspr., z dajalnikom, v povedni rabi, v zvezi biti kos izraža, da je kdo telesno ali duševno dovolj močen za izvršitev določenega dela: temu; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
krája  jemanje česa s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krásti  jemati kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kùnšt  nižje pog., navadno v povedno-prislovni rabi umetnost, znanost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lárifári  pog. 1. ekspr., navadno v povedni rabi nesmiselno, prazno govorjenje:; m neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
léksikon  1. knjižno delo, ki daje {krajši} pregled vse človeške vednosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
líbanonski  bot., v zvezi libanonska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo, po izvoru iz Prednje Azije, Cedrus libani; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lirskoizpoveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
literarnoizpoveden  prid., vir: N; povezave: nova beseda
literarnoveden  prid., vir: N; povezave: nova beseda
malovéden  -dna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
már  1. v povedno-prislovni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maród  nižje pog., v povedni rabi bolan:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medpoveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
metapripoveden  prid., vir: N; povezave: nova beseda
mogóče  1. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža možnost; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
moritát  lit. péta poulična pripovedna pesem z grozljivo, poučno vsebino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
móžno  1. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža možnost uresničitve; mogoče:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabrít  ekspr., navadno v povedni rabi ki zna z iznajdljivostjo, duhovitostjo presenetiti, prevarati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nacionalnozaveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
nàdjàz  psih., po Freudu nezavedna, družbena plast življenja človeka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naj  I. s povednim naklonom 1. 3. os. za izražanje; členek, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naj  1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki z izražanjem želje ali zahteve dopolnjuje nadrednega; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napóti  v povedni rabi izraža, da je kaj, kdo ovira pri gibanju:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napródaj  navadno v povedni rabi izraža, da je kaj namenjeno za prodajo:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naratívnost  knjiž. pripovednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naréd  knjiž., v povedni rabi pripravljen:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narodnják  star. kdor z mišljenjem, ravnanjem {zelo} kaže narodno pripadnost, zavednost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narodnjákar  slabš. kdor z mišljenjem, ravnanjem kaže navadno navidezno, pretirano narodno pripadnost, zavednost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narodnjákarstvo  slabš. mišljenje, ravnanje, s katerim se {zelo} kaže navidezna, pretirana narodna pripadnost, zavednost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narodnjáštvo  1. star. mišljenje, ravnanje, s katerim se {zelo} kaže narodna pripadnost, zavednost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
národnozavéden  -dna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
nedolžnoneveden  prid., vir: N; povezave: nova beseda
neizpoveden  prid., vir: N; povezave: nova beseda
nènaklónjen  navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ni naklonjen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèopážen  navadno v povedni rabi ki ni opažen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpovéden  -dna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
nèprebujênost  knjiž. nezavednost, neosveščenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèradovéden  -dna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
nèspremenljívka  knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèsvój  star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
neučákan  navadno v povedni rabi ki težko čaka, pričakuje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
neúkost  star. neizobraženost, nevednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèvedé  izraža, da se dejanje {z}godi brez vednosti prizadetega:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevéden  ki mu manjka vednosti, znanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèzavéden  1. ki mu manjka zavednosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nezavédoma  star. nezavedno:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
neználec  knjiž. neveden človek, nevednež:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ničevédec  zastar. nevednež:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA