|
domáčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po slovenskem pravopisu naj bi se poleg prevzetih občih besed slovenila tudi lastna imena, vendar pisno domačenje lastnih imen v slovenskem prostoru ni ustaljeno: celo v pravopisu samem je ime japonske svetovalke zapisano po sistemu hepburn, kot ga sama uporablja.
|
domarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sicer pa so bili različni dogodki in domarska ustvarjanja posebna oblika subverzije ustaljenih navad in načinov mišljenja.
|
|
donorjev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Do takšne zaščite levkocitov lahko med oralnim spolnim odnosom dejansko pride, kajti volumen donorjeve semenske tekočine (2,6-3,8 ml), vnesene v prejemničina usta, razredči rezidualni volumen sline (0,75 ml), ki je potreben za zaščito levkocitov pred lizo.
|
|
dotácija |
izredna denarna sredstva, ki jih prejme organizacija, ustanova za izvršitev ali dovršitev kake naloge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotankati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavili smo se v kraju Sali, kjer smo dotankali vodo.
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
dozdevnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To dosega npr. z razvidnimi anahronizmi iz političnega žargona, z evociranjem cinične logike oblastnih in ideoloških ustanov, z dozdevnostnimi konstrukcijami (»kakor da«), litotičnimi prislovi (»le za kanec«), zlasti pa s parabolično opozicijo pri predstavljanju dogajališč in dogodkov ...
|
|
doživljênjski |
neustalj. dosmrten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
|
|
drugorazredništvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne pa da jih - še predno so spočeti - že obtožimo 'drugorazredništva' zato, ker ne bodo rojeni znotraj ustaljene oblike družine.
|
|
drúžbeniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Tudi vsebina družbeniške pogodbe ustanoviteljic občin (ustanovitveni kapital podjetja je deset tisoč evrov, delež vložka pa se je izračunal na podlagi števila občanov posameznih občin) se še usklajuje.
|
državičin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Državica Ptičjestrašilna je bila ustanovljena 14. maja 1992. Zunanja državičina ureditev je kvadratna in notranja okrogla.
|
|
dváinósemdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Rimski zgodovinar Plinij je zapisal, da je cesarica Julija, žena cesarja Avgusta, pripisovala svojo visoko starost, dvainosemdeset let, uživanju vina "pucino", ki so ga pridelovali na kamnitih gričih nedaleč od izvira reke Timav, to je na kraški planoti.
|
dvoravenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
|
|
ekonomát |
oddelek v podjetju ali ustanovi, ki skrbi za potrošne predmete in inventar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspedít |
1. oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje, odpravništvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epíteton órnans |
lit. ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; ukrasni pridevek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
estáblišment |
publ. uveljavljena plast ljudi, ki nadzoruje javno življenje in ohranja ustaljeni red v družbi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etablírati |
star. ustanoviti, postaviti, osnovati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filharmoníja |
ustanova, ki se ukvarja z orkestralnim in zborovskim izvajanjem simfonične glasbe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formalizírati |
knjiž. dati čemu ustaljeno, določeno obliko:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fundácija |
knjiž. 1. materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fundátor |
knjiž., redko ustanovitelj, utemeljitelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galún |
brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gimnázij |
1. pri starih Grkih ustanova za {telesno} vzgojo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gledalíšče |
1. umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
góflja |
1. vulg. usta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gospójnica |
zastar., v zvezah: mala gospojnica praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; velika gospojnica praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grenkopust |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
grižljáj |
1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
gúst |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
hemofilíja |
med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi, krvavičnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiliázem |
rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrámpati |
nar. hrustati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hrampljáti |
nar. hrustati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hranílnica |
ustanova, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrípelj |
redko nosni pretin {v spodnjem, hrustančastem delu}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrustljáti |
narahlo hrustati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
igrálnica |
1. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ílindénski |
zgod., v zvezi ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
institúcija |
navadno s prilastkom 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti; ustanova:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
institucionalizírati |
publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
institút |
jur. skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj, pravna ustanova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
institut |
zavod, ustanova; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inštitút |
navadno s prilastkom 1. samostojen zavod ali oddelek na univerzi ali znanstveni ustanovi za znanstveno raziskovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
intêren |
1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interfón |
elektr. naprava za telefonsko zvezo med oddelki kakega podjetja, ustanove, letala:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interkóm |
elektr. naprava za telefonsko, televizijsko zvezo med oddelki kakega podjetja, ustanove, letala:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
internát |
ustanova, ki omogoča učencem bivanje in daje oskrbo, dom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
inventár |
1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inventarizírati |
ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove, popisovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdajáteljica |
ustanova, ki se ukvarja z izdajanjem knjig:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izklápljati |
prekinjati {s stikalom} električni tok in s tem ustavljati delovanje česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izključeváti |
1. prekinjati {s stikalom} električni tok in s tem ustavljati delovanje česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkljúčiti |
1. prekiniti {s stikalom} električni tok in s tem ustaviti delovanje česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izklopíti |
prekiniti {s stikalom} električni tok in s tem ustaviti delovanje česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izména |
1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izobraževalíšče |
zastar. izobraževalna ustanova:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izobraževálnica |
knjiž., redko izobraževalna ustanova:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpísanost |
navadno v zvezi s pisava ustaljena, individualna izoblikovanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jésti |
1. dajati hrano, jed v usta in požirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jubiléj |
važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe, ustanove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
júst |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
karnevál |
praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kečíga |
zool. sladkovodna riba s hrustančastim ogrodjem, Acipenser ruthenus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kinotéka |
ustanova, ki sistematično urejuje, hrani ter predvaja pomembnejše stare filme:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
knjížnica |
1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja knjige:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kóledž |
v angleškem in ameriškem okolju višja ali visoka šola ali univerzi pridružena znanstvena ustanova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
koléga |
1. kdor ima s kom enak poklic ali je zaposlen v isti ustanovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolégica |
1. ženska, ki ima s kom enak poklic ali je zaposlena v isti ustanovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolégij |
1. skupina strokovnjakov, vodilnih uslužbencev v podjetju, ustanovi s posebno posvetovalno, odločevalno funkcijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolodvór |
osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki; železniška postaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
komandánt |
kdor poveljuje vojaški enoti, večji od čete, ali ustrezni ustanovi, poveljnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
komandír |
1. kdor poveljuje vojaški enoti, manjši od bataljona, ali ustrezni ustanovi, poveljnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kôncem |
z rodilnikom, neustalj. za izražanje bližine končne meje v časovni enoti; konec:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konstituánta |
polit. ustavodajna skupščina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konstitucionalízem |
politična ureditev, ki temelji na ustavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konvéncija |
1. dogovor, sporazum, zlasti med državami, ustanovami, podjetji, pogodba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konvencionálen |
1. ki se drži ustaljenih, splošno veljavnih norm, pravil:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konvencionalízem |
nav. ekspr. težnja držati se ustaljenih, splošno veljavnih norm, pravil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konvíkt |
v nekaterih deželah vzgojna ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo zlasti pripravnikom za duhovniški poklic:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
korístnik |
neustalj. uporabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kratíca |
ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
krivoúst |
ki ima kriva usta:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krožíti |
1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krvavíčnost |
med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi; hemofilija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kurátor |
knjiž. kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kurentovánje |
etn. praznovanje pusta z obhodi kurentov in drugih šem, znano v vzhodni Sloveniji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kurír |
1. kdor v podjetju, ustanovi ali med podjetji, ustanovami raznaša pošto, sporočila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
1 52 152 252 352 452 552 652 
