suhôtec |
-tca; m, vir: B; povezave:
|
suhôten |
nekoliko suh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
suhotína |
knjiž., redko suh svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
suhôtnat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
suhôtnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
suhôtnost |
značilnost suhotnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
suhotvóren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
suhoúden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
suhovína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
súhovljúden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
suhovŕh |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
suhozaščiten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
suhozémec |
knjiž. kdor živi na kopnem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
suhozêmeljski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
suhozémen |
knjiž. kopenski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
suhozemljàn |
-ána; m, vir: B; povezave:
|
suhozémnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
suhozémnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
suhozémski |
knjiž. kopenski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
suhozíd |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
suhozíden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
suhozračen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
suho... |
nanašajoč se na suh:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
superduhovnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
takožúhov |
-ega; m, vir: B; povezave:
|
telesnoduhoven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
trebuhobòl |
-ôla; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
trebuhogródnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
trebúhoma |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
trebuhonóžec |
-žca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
trebuhopásec |
-sca; m, vir: B; povezave:
|
trebuhoplúta |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
trebúhov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
trebúhovka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uduhovljenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
váruhov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
varuhovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
veleduhoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
vèleduhovít |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
vélikoduhóvniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
víhuholj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
visokoduhoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
višjeduhoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
višjeduhóvniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
višjeduhóvski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
vkuhoválnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
vorúhovski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
vsèpoduhóvljenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
vuhóvan |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
vzbuhováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
vzdúhov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
vzdúhovnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
vzduhovòd |
-óda; m, vir: B; povezave:
|
vzhodnosuhokrajinski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zabuhováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
zaduhovičiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zasuhotéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
abbé |
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
absistenca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Terapija: predanost, umaknitev čutil, duhovni studij okultnega, absistenca, potrpežljivost.
|
aforízem |
zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
afrocentrik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Študiral sem afriške godbe, ples, religijo, duhovnost, tudi arhitekturo, nikoli pa nisem bil tam. Nisem namreč afrocentrik, sem tricentrik.
|
akolít |
rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
aktivatizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustvarjalni menedžment je uresničevanje nečesa novega s pomočjo drugih ljudi in ustvarjalni menedžer je tisti, ki v poslovodenje zavestno vključuje tudi aktivatizacijo desne možganske poloble: čustva, intuicijo, duhovnost, dimenzije, brez katerih je ustvarjalni proces lahko le mnogo manj učinkovita racionalna kategorija.
|
álba |
rel. dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
aldrovanda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mehanizem zaznavanja in zapiranja pasti pri muholovki, mešinki in aldrovandi se sproži, ko žival premakne čutne dlačice v pasti.
|
alegoriziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potem so tu alegorizirani opisi Žeje, Depresije ..., ki so pogosto duhoviti, prekinjajo pa seveda epski nalet.
|
alergent |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Težave z alergijami, zaradi tega, ker po mnenju nekogar vidim ozkoumno, so bržkone odsev tega, da ste - na vso silno srečo - vendarle se ljudje čudežev, ki nas s svojo duhovno in vsestransko intelektualno širino odrešujete iz zagat in zmot vsakdanjika, torej me - kot "alergenta" - Andrej in Aljo, prosim sprejmita, prepričan sem, da mi bosta tudi odpustila, kajti to vama, sirokovidnima in vsevednima, zagotovo ni tuje, mar ne?
|
alterdiva |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Saj nam je že Shelley Hirsch, alterdiva, ki je prejšnji četrtek uročila Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma, dala vetra z duhovito kroniko svoje mladosti, od prvih korakov v multietični newyorški četrti do angažmaja v protivietnamskih demonstracijah.
|
amíkt |
rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
anekdóta |
kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ángel |
1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
antidekubičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zgornja stran je iz 100 % volne MERINO, iglično tkane v volneno podlago, zaradi gostote 900 gr/m2 je antidekubični pripomoček (proti preležaninam) in omogoča vedno suho in prijetno podlago.
|
antipatičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Duhovite situacije, živi dialogi, smešni značaji - smešni v simpatičnosti in antipatičnosti - so sol te nove Möderndorferjeve komedije, ki med drugim s prikazom treh generacij dreza v vsaj tri življenjske usmeritve: socialno, divje kapitalistično, pišmevritično.
|
aperçu |
knjiž. duhovita domislica ali pripomba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
araneol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ophrys araneola Rchb.; tomasinijevo mačje uho je vrsta orhideje.
|
araški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustanovitelj Arfocizma je bil araški pevec in vedež, Dionizov duhovnik Arfeus.
|
argó |
knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
arhaizatorsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Esejist Tomo Virk jo je predstavil kot v postmodernem duhovnem stanju utemeljeno celoto, in to kljub njenim različnim avtorskim poetikam --- od metafikcijske, prek eksistencialno-veristične in arhaizatorsko-fundamentalistične do fantastične.
|
arhieréj |
v vzhodni cerkvi naslov višjega duhovnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
arhiprézbiter |
rel. naslov za duhovnika, ki mu je poverjeno častno vodstvo cerkvene slovesnosti; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
aronovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot oseba, ki ima neposredno navdihnjenje Svetega Duha, je predstavljala od Boga postavljeno avtoriteto tako pobožnemu voditelju izvoljenega ljudstva, kralju Jošíju, kakor tudi redno postavljeni aronovski duhovščini.
|
asistemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pozne Beethovnove klavirske sonate hlepijo po nezapisanem, a slišnem izzvenu tona - vse za skladno razmerje med sistemsko in asistemsko rešitvijo; razvita romantika vobče in obsesivno stremi k "tretjemu" klavirskemu glasu, k teku stvari, ki ga uho zaznava med basom in diskantom, ne da bi bil sploh zapisan.
|
ateizirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Je že tako, da je "duhovnost" prav spolzka, ko se skuša "ateizirati" in izločiti vse verske komponente.
|
atrofiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali je povprečni človek sedanjosti atrofiran, podhranjen, enostranski človek, ki rojeva in spravlja na svet nove duhovne atrofirance, podhranjence in enostranske ljudi.
|
aurafotografija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predstavljena bodo naslednja področja: bioenergija, ezoterična literatura,ekologija,tantrain drugejoge,radiestezija, zdrava prehrana, aromaterapija, aura-soma, feng šui, zdravilni kamni, aurafotografija, naravna kozmetika, zdravilna glasba, duhovno zdravljenje, branje iz oči iridiologija, astrologija, svetovanje 1 ching, piramide in vedeževanje.
|
avdiogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naši športniki morajo imeti opravljen uradni avdiogram, v katerem je na poseben specifičen način opredeljena stopnja gluhote in kriteriji - priporočila strokovnjakov (avdiologov), s katero športno panoga se lahko ukvarja posamezna oseba.
|
ávdiovizuálen |
nanašajoč se na dojemanje z vidom in sluhom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
avidja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
neznanje, nevednost: Ker avidja ali koprena nevednosti preprečuje 'pogled' navznoter v duhovni svet, se kot zavest znajdemo v situaciji, ko nimamo otipljive identitete.
|
avtoreferenčen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ZVOČNI BIOTOP (1999), SONIČNO GLEDIŠČE (2002) in ZVOČNO GLEDALIŠČE (2003) je predvidena trilogija, ki estetski avtoreferenčni sistem popelje po poti od modela zgolj zvočnega izraza, preko sklopljenega zvočno-vizualnega izraza, do celovite oblike perceptivno-duhovnega značaja.
|
avtoseksualen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko je nekaj, kar za drugega sploh ne bi bila pokora, za avtoseksualnega sadomazohističnega duhovnika bi pa to bila.
|
baobáb |
bot. tropsko drevo z izredno debelim deblom; kruhovec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
béda |
velika materialna ali duhovna stiska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
béden |
1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bédnež |
knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bédnica |
knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bédnik |
knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bélcebub |
rel. poglavar hudobnih duhov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
beloroza |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Molj suhega sadja - Plodia interpunctella. Zraste 20 mm, bakrenordeča krila. 2 generacije z 200 jajčeci- razvijni ciklus 1-2 meseca, gosenica (=črv) dolga 16 mm, beloroza. Iztrebki se sprijemajo, nažira suho sadje, lešike in krušne izdelke.
|
besedilotvorec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta obdobja so ugotovljena in razmejena na podlagi (1) strukturne podobe knjižnega jezika, (2) izpričane zavesti o njej, (3) z osnovno besedilnotipsko in družbenostno reševano problematiko, (4) z normodajalnimi besedilotvorci, (5) s pripadnostjo besedil umetnostno-duhovnim formacijam evropskega prostora v meni časov.
|
besédnoumétniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Po A. Jollesu se enostavne oblike, v katerih še ne gre za zavestno besednoumetniško ustvarjanje, ampak pretežno za ustno slovstvo in pismenstvo (legenda, saga, mit, uganka, izrek, kazus, memorabile, pravljica in vic), porajajo v jeziku prek t. i. jezikovnih gest (zgostitev stvarnosti v motivnih elementih besedila) iz posebnih, kolektivnih duhovnih razmerij do sveta (nem. Geistesbeschäftigung, hrv. duhovna zaokupljenost); pri legendi je ta duhovna zavzetost oz. angažma težnja po imitaciji, sledenju oz. posnemanju moralne vzornosti, ki jo uteleša in udejanja svetnik.
|