ugódnik |
star., navadno v zvezi božji ugodnik kdor živi tako, da ugaja bogu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugódnost |
1. lastnost, značilnost ugodnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugódnosten |
nanašajoč se na ugodnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogougódnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
drugodneven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
drugódnji |
redko ki je od drugod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèugódnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
nèugódnost |
lastnost, značilnost neugodnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sámougódnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
superugodno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
ultraugodno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
anekuména |
geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno področje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
antiproliferativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ugodni vplivi na preprečevanje izgube kostne mase in zniževanje krvnih maščob, antiproliferativno delovanje na dojke in zmanjševanje raka dojk pa so bili podobni kot pri tamoksifenu.
|
apreciiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi ponovnega apreciiranja tolarja in še restriktivnejše cenovne politike lahko pričakujemo, da se bo v poletnih mesecih rast inflacije, upoštevaje morebitne korekcije pri energetiki, umirila na letni ravni blizu 10 %, v jesenskih mesecih pa se utegne zaradi cenovno ugodne spremembe sezone (ukinitev zimske tarife za obračun električne energije) letna inflacija spet znižati na enoštevilčno raven.
|
askét |
kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
askéza |
načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
astronomen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tržna cena je ugodna (sedaj so se pojavili diskusi v slo v velikem valu vendar cene so astronomne - kaj dobiš pa ne veš).
|
ávra |
med. neugodni občutek pred napadom božjasti, histerije; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
babinopoljski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Tukaj je -- novi župnik babinopoljski!" vzklikne Pavel, porabivši to ugodno priliko, da si zopet dobi prejšnje duševno ravnotežje.
|
bakteriocid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mlečnokislinske bakterije navadno dodajamo kot starter kulture pri industrijski fermentaciji mleka zaradi njihovih ugodnih fermentacijskih lastnosti (prebavljivost laktoze, uporaba citratov, proteoliza, odpornost na bakteriofage, proizvodnja sluzi), sposobnosti proizvodnje vonjev (diacetil, acetaldehid) in njihove proti mikrobne dejavnosti (organske kisline, vodikov peroksid, bakteriocid).
|
béne |
knjiž., redko prednost, ugodnost:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
blagodéjen |
knjiž. ki blago, ugodno deluje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohoteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
K temu nenadnemu sprejemu novega objekta hlapčevske ljubezni pa je izdatno pripomogla vizija ugodnosti, ki jih nudi članstvo v novih elitističnih klubih, se pravi, veleposlaniška mesta in pozicije v bohoteči se evropski birokraciji.
|
bonitéta |
1. nav. mn., knjiž. posebna korist, ugodnost, prednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brezsenzorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primerni najugodnejši brezsenzorski regulatorji - iz motorja se lahko potem preprosto odstrani Hallove senzorje: MGM TMM Compro 40 A, Jeti 40 A ali 70 A, Jeti/Hacker Navy 40 A, itd.
|
celsius |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V najugodnejših okoliščinah, t.j. v mleku s temperaturo 60 stopinj Celsiusa, se število mikroorganizmov vrste Bacillus stearothermophilus podvoji vsakih 11 minut.
|
čarteraš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V neposrednih stikih lahko izkušenejši "čarteraši" pridobijo dodatne popuste ali kakšne druge ugodnosti.
|
četrtostopenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Četrtostopenjska ličinka je v razvoju omenjene ogorčice najpomembnejša, ker je v neugodnih življenjskih razmerah sposobna preiti v anabiozo in tako prenesti celo morebitno izsušitev življenjskega okolja.
|
diskriminácija |
dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
diskriminírati |
1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobrodéjen |
1. ki dobro, ugodno deluje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dohodkovnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primerjave dosežkov gospodarskih družb regije z dosežki v Sloveniji (gospodarnost, donosnost, dohodkovnost, investiranje, financiranje) so ugodne.
|
dormanten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spore lahko ostanejo v mirujočem (dormantnem) stanju leta in tako omogočajo tem mikrobom preživetje neugodnih pogojev.
|
dosipavanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker pa projektna rešitev predvideva zasipavanje globokih zajed, ki so skoraj že prebile teren, ki ločuje korito Savinje od obstoječega ribnika Vrbje, je predvideno dosipavanje in formiranje nove brežine s hidravlično ugodnejšo krivino, tako da se ostanki starega zavarovanja ne porušijo, pač pa se z zasipom globokih erodiranih delov s kamnolomsko jalovino nato na celotnem potezu izvede zavarovanje brežine po projektu.
|
dosnežiti |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kolikor bodo vremenske razmere ugodne za delovanje snežnih topov, bodo smučišča dosnežili in s tem zagotovili vsem snega željnim lepe počitnice.
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
drugoden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dvoigličarka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Industrijski šivalni stroji šteparica Pfaff , Brother in Mitsubishi z vso opremo in dvoigličarka Brother - odklop igel , 6mm razmak ugodno prodam. Stroji so novejši.
|
encistírati se |
biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
favorizírati |
izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
forsírati |
1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
koncesíja |
1. nav. mn. kar kdo komu da, odstopi; korist, ugodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
korísten |
1. ki daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
korístiti |
1. dajati, prinašati ugodne, pozitivne posledice:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
korúpcija |
dajanje ali sprejemanje nagrad zaradi hitrejšega, ugodnejšega, navadno nezakonitega reševanja uradnih zadev; podkupovanje, podkupljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kríza |
1. stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kupón |
1. papirnat, kartonast dokument, ki daje imetniku pravico do določenih ugodnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kváriti |
1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
maščevánje |
neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
maščeváti |
napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mráčnež |
1. ekspr. kdor je negativno, neugodno razpoložen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nadrájsati |
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nadŕsati |
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasánkati |
pog., ekspr. 1. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nastrádati |
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasvèt |
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèlagódje |
knjiž. neprijetno, neugodno razpoloženje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
občútje |
1. ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obstójen |
1. ki kljub neugodnim okoliščinam dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odbránec |
nav. mn., knjiž. kdor uživa glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti; izbranec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ogrozíti |
povzročiti stanje, ki je nevarno, neugodno za koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ogróžati |
povzročati stanje, ki je nevarno, neugodno za koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
okorístiti se |
pridobiti si zlasti gmotne ugodnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
okoríščati se |
pridobivati si zlasti gmotne ugodnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
optimálen |
ki je glede na dane možnosti najugodnejši, najboljši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
optimálnost |
stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
óptimum |
stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plántati |
1. nižje pog. biti deležen česa neprijetnega, neugodnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podkupnína |
kar se komu dá za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ponášati se |
1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
posvaríti |
1. opozoriti koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
potrpéti |
1. brez izražanja nejevolje prenesti kaj neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
potrpežljív |
ki prenaša kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
potrpljênje |
pripravljenost prenašati kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prèdpravíca |
knjiž. posebna pravica, ugodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preferénca |
knjiž. prednost, ugodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preglávica |
nav. mn., nav. ekspr. kar mora kdo narediti, pretrpeti zaradi neugodnih okoliščin, negativnih lastnosti česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prerogatív |
knjiž., redko posebna pravica, ugodnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prerogatíva |
1. knjiž., redko posebna pravica, ugodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
presenéčenje |
ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prílika |
1. kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilóžnost |
kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privilégij |
nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privilegírati |
1. zlasti v razredni družbi s posebnimi pravicami, ugodnostmi omogočati določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
propádati |
1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za obstajanje nujno potrebne lastnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
propásti |
1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
protékcija |
1. navadno neupravičena prednost, ugodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
racionalizátor |
kdor naredi, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razkričáti |
ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razočáranje |
neugodno duševno stanje, ki ga povzroči neizpolnitev želj, pričakovanj:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razvpíti |
ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skŕbstvo |
dejavnost, prizadevanje, zlasti organizirano, za pomoč komu v neugodnem položaju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sprijázniti se |
1. prenehati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sprijaznjeváti se |
prenehavati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stíska |
1. neugodno, težko rešljivo stanje navadno zaradi pomanjkanja materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stremljívec |
knjiž. kdor si {zelo} prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stremúh |
slabš. kdor si {zelo} prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stremúški |
slabš. ki si {zelo} prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stremúštvo |
slabš. veliko prizadevanje za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
superugoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|