delimitiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako Soja opredeljuje teritorialnost kot "vedenjski fenomen, ki v povezavi s prostorsko organizacijo oblikuje različna vplivnostna območja ali jasno delimitirane teritorije, katerih skupna lastnost je njihova družbena specifika, po katerih lahko ta območja in teritorije dojamemo tudi kot posebno kulturno pokrajino ali ekskluzivno življenjsko okolje za tisto družbeno skupino, ki v njej živi in ji določa družbeni in prostorski obseg" (cit. po: Bufon, 1999, str. 92).
|
deloški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Delos (Grčija): Za kaj gre pri starodavnem problemu podvojitve kocke ali deloškem problemu?
|
dermoplastika |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg izdelave dermoplastik divjadi mu največji užitek predstavlja izdelava trofej divjadi v ruku, kot so npr. navadni jelen, damjek, muflon in gams v pozi, ki predstavlja prsk.
|
desubjektiviran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdi se, da se vrača v slovensko literarno družbeno pesništvo znova svet intime, kakor so ga ponovno po Božu Vodušku odkrili C. Zlobec, J. Menart, K. Kovič in T. Pavček v Pesmih štirih, ko se je odprl prostor subjektivizma znotraj pesniškega ubesedovanja, čemur so lahko sledile desubjektivirane zbirke Požgana trava Daneta Zajca, Svinčene zvezde Vena Tauferja, Mozaiki Gregorja Strniše, Mlin stooki Jožeta Snoja, vmes pa tudi Minattijeva, Žužkova, Borova, Jugova, Forstneričeva. Krambergerjeva, Olajeva, Ovsčeva, Hofmanova lirika.
|
desublimator |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ti sistemi so posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi, ki obsegajo: napajalne avtoklave (ali postaje) za dovajanje UF6 v kaskade centrifug pri tlaku do 100 kPa in pretoku 1kg/h ali več; desublimatorje (hladne pasti) za odvajanje UF6 iz kaskad centrifug pri tlaku do 3 kPa. Prenesti morajo ohlajanje do 203 K (70 °C) in segrevanje do 343 K (70 °C); postaje za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 v vsebnike.
|
devitaliziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob tednu »boja proti raku«, ki je potekal od 04. do 09. Marca 2002 (zdravniki še vedno uporabljajo terminologijo, ki so jo »izumili« vojaški medicinski strokovnjaki po napadu nemške Luftwaffe na ameriško - zavezniško ladjevje v italijanskem pristanišču Bari leta 1943; o tem boste lahko prebrali vire v prispevku: »Tumorji in rak, kako jih preprečiti ali ozdraviti na Naraven način«), se zdravniki še vedno »bojujejo« proti raku z vsem mogočim arzenalom, ustanavljajo celo društva za »boj proti raku«, pri tako imenovanem zdravljenju pa uporabljajo več ali manj enaka sredstva, kot so jih uporabili pri napadu na Nagasaki in Hirošimo, od bolezni izmučena in devitalizirana
telesa »zdravijo« z radioaktivnim obsevanjem, kemoterapijami - drug treatment (zdravila - droge so močno koncentrirani strupi), elektro-kemoterapijami in tako povzročajo trpečim še več trpljenja, pri tem njihovem »boju« pa zanemarjajo najpomembnejše dejstvo, da je »njihovo bojno polje« že izčrpano telo trpeče/trpečega, ki je že razvila/vil katero od oblik raka ...
|
dimetiltriptamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od snovi, ki vplivajo na zavest so bili do sedaj v rdeči mušnici najdeni muskarin, tropanski alkaloidi, bufotenin, dimetiltriptamin, ibotenska kislina, muskazon, muscimol in ostali derivati izoksazola ter acetilholin.
|
ditipen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tipi tetradnih cepitev (tetrad segregation types; Typen der Aufspaltung von Tetraden); od bivalenta, ki ima gene A in B na enem od homolognih kromosomov, na drugem pa a in b, lahko pričakujemo tri možne tipe tetrad: (1) paternalna ditipna tetrada - AB, AB, ab, ab; (2) tetratipna tetrada, kjer pride do rekombinacije dveh kromatid - AB, Ab, aB, ab; (3) neparalelna ditipna tetrada, kjer pride do rekombinacije vseh kromatid - Ab, Ab, aB, aB.
|
dolma |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Specialitete: uštipci, goveji pršut, travniški sir, trahana, begova čorba, zeljanica, sarme, hercegovski japrak, vrsta dolm, z mesom ali drugim polnjene zelenjave, bosanski lonac, čevapi, čevapčiči in sudžuke, na žaru popečene in z omakami zalite specialitete hiše, tufahije, žito.
|
falzificírati |
natančno posneti kaj z namenom goljufanja, ponarediti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fárbati |
nižje pog. goljufati, lagati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fižólar |
zool. hrošč, katerega ličinka uničuje fižolova zrna, Laria rufimana; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fravdulénten |
knjiž., redko goljufiv, nepošten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
frfrú |
pog. na čelo počesani, kratko pristriženi lasje; frufru:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gròh |
petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin; tuf:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
grôhast |
petr. nanašajoč se na groh; tufski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
húmbug |
knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
malverzácija |
knjiž. poneverba, goljufija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
malverzánt |
knjiž. kdor kaj poneveri, goljufa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
napetnájstiti |
ekspr. prevarati, ogoljufati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naróčnik |
knjiž. valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna; muf, rokovnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrnážiti |
nar. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ocigániti |
ekspr. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ofrnážiti |
nižje pog. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opeháriti |
ekspr. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opehárjenec |
ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opetnájstiti |
ekspr. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oplahtáti |
pog. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
orepkáti |
nar. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oslepáriti |
ekspr. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oslepárjenec |
ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
peháriti |
ekspr. goljufati, varati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plahtáti |
pog. goljufati, varati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ponaredíti |
1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ponaréjati |
1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
potvárjati |
1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja; ponarejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
potvóriti |
1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja; ponarediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
precigániti |
ekspr. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prepetnájstiti |
ekspr. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preplahtáti |
pog. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preslepáriti |
ekspr. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prešestnájstiti |
ekspr. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preváren |
knjiž. goljufen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prislepáriti |
ekspr. z goljufanjem, varanjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rokóvnik |
knjiž. valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna; muf:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
slepár |
ekspr. kdor goljufa, vara:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sleparíja |
ekspr. goljufija, varanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
slepáriti |
ekspr. goljufati, varati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
slepárka |
ekspr. ženska, ki goljufa, vara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
švíndel |
nižje pog., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zmanipulírati |
slabš. s preračunljivim ravnanjem, dejanjem oškodovati, ogoljufati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|