|
zborovánje |
1. dogodek, pri katerem večja skupina ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, razpravlja o čem, izraža kaj:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbríhtati |
nižje pog. 1. spraviti k zavesti, zbuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbrózgati |
1. s hojo po čem mokrem in udirajočem se razriti, zmešati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbújati |
1. povzročati prehod iz spečega stanja v budno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdélo |
1. etn., po ljudskem verovanju nastavljena uročena stvar, ki prinese nesrečo tistemu, ki se je ne ogne:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdênček |
nar. studenček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdênec |
nar. studenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdramíti |
1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrámljati |
redko buditi, zbujati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdravník |
kdor se poklicno ukvarja z zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zdríz |
1. rahla, poltrda, navadno grudičasta snov z veliko vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrúžen |
star. pri katerem je udeleženih več ljudi; skupen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zebú |
zool. udomačeno govedo z veliko grbo na plečih, ki živi v Indiji, Bos indicus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zegetáti |
-ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zelót |
1. pri starih Judih pripadnik farizejske stranke, ki se iz verskih razlogov bori proti Rimljanom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zén |
filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgábiti se |
zastar., z dajalnikom zagabiti se, pristuditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgoščeválnik |
1. mont. naprava za zgoščevanje rudnin pri postopku bogatenja z zmanjševanjem količine vode v njih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgruzíti se |
zastar. zgruditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgrúzniti se |
knjiž. zgruditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zindividualizírati |
knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zintelektualizírati |
knjiž. uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zláhka |
1. izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora; z lahkoto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlájnati |
slabš. enolično, brez poudarkov povedati naučeno besedilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlatoróg |
po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlécati se |
star. 1. {po}legati z iztegnjenimi udi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlékniti |
spraviti v ležeč položaj z iztegnjenimi udi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlobíti se |
zastar. jeziti se, hudovati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zločést |
knjiž. 1. hudoben, zloben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zločín |
hudo kaznivo dejanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódej |
1. evfem. hudič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejev |
1. evfem. hudičev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejevec |
slabš. zloben, hudoben človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejevka |
slabš. zlobna, hudobna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejevski |
slabš. zloben, hudoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejka |
1. slabš. zlobna, hudobna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejski |
slabš. zloben, hudoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejstvo |
slabš. zlobnost, hudobnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlòdélo |
zastar. hudodelstvo, zločin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlogléd |
ekspr. ki hudobno, neprijazno gleda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlokôben |
knjiž. 1. zloben, hudoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlómek |
1. evfem. hudič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlómkov |
1. evfem. hudičev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zloràd |
zastar. hudoben, škodoželjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlorádost |
zastar. hudobnost, škodoželjnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlotvòr |
zastar. hudodelstvo, zločin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlóžnost |
star. udobnost, prijetnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmáj |
1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmrcváriti |
ekspr. 1. povzročiti komu hude rane, poškodbe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
značáj |
1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znàn |
1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znánje |
1. celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
znáti |
1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zoisít |
min. rudnina kalcijev aluminijev silikat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zóomínimum |
-a tudi -ima; m, vir: B; povezave:
|
|
zoonóza |
med., vet. kužna bolezen živali, ki se prenaša tudi na človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrevoltírati |
knjiž. vzbuditi v kom odpor, nasprotovanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrezgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zrklovína |
poljud. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla,; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvèn |
1. zlasti višji zvok, ki ga daje kak predmet, navadno kovinski, ob udarcu po njem ali trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zvenčáti |
dajati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvenéti |
1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvènk |
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvenketáti |
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zvón |
1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zvoníti |
1. dajati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ž |
ž žéja tudi ž-ja, zadnja črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
žálik žêna |
etn., po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žanríst |
upodabljavec značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žánrski |
1. ki umetniško upodablja značilne, vsakdanje prizore iz življenja ljudi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žegetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
želézovec |
min. rudnina, ki vsebuje železo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žénšén |
bot. rastlina z drobnimi rdečimi cveti in razvejenim korenom, ki raste zlasti na Kitajskem, Panax pseudoginseng:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
žgánec |
nav. mn. jed zlasti v obliki grudic, navadno iz moke, vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žiríja |
skupina ljudi, določena za ocenjevanje na razstavi, natečaju, tekmovanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žívež |
kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živílo |
nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlàk |
1. zastar. poškodba, rana {od udarca}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlèht |
nižje pog. hudoben, zloben:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žléhten |
nar. hudoben, zloben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlehtnôba |
nižje pog. 1. hudobnost, zlobnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlicovódja |
-e tudi -a; m, vir: B; povezave:
|
|
žlíndra |
1. raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlíndrati |
metal. povzročati, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlót |
nar. ničvredni, malovredni ljudje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlóta |
nar. 1. ničvredni, malovredni ljudje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žoržét |
poljud. krep, ki ima v osnovi in votku zelo sukano prejo,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrebetáti |
-ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
žŕtev |
1. v različnih religijah žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žukovína |
poljud. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti,; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvárkelj |
-klja tudi -na; m, vir: B; povezave:
|
|
žvégla |
1. etn. ljudsko glasbilo iz slivovega lesa, podobno flavti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvènk |
1. oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvènk |
posnema oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvénkati |
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
žvenkèt |
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvenketáti |
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
žveplovodík |
poljud. spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
5.437 5.537 5.637 5.737 5.837 5.937 6.037 6.137 6.237 6.337