|
zaškrábati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškrepetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškrgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškropotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškržetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zatímati |
-am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zatléskati |
1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatopotáti |
večkrat slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrepáti |
{narahlo} udariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatresketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zatrpéti |
knjiž. začutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúšnica |
udarec, navadno s plosko roko po licu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéden |
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédeti se |
1. zbuditi se iz stanja brez zavesti, zavedanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésti se |
neustalj. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavijáča |
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáčka |
etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenčáti |
dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenéti |
1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazvoníti |
1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažegetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zažlíndrati |
metal. povzročiti, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažlopotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zažvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbíjati |
1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbírica |
nar. vzhodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbíti |
1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zbôksati |
pog. z udarjanjem, suvanjem s pestmi pretepsti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbòr |
1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zboroválec |
udeleženec zborovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zborovánje |
1. dogodek, pri katerem večja skupina ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, razpravlja o čem, izraža kaj:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbríhtati |
nižje pog. 1. spraviti k zavesti, zbuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbrózgati |
1. s hojo po čem mokrem in udirajočem se razriti, zmešati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbújati |
1. povzročati prehod iz spečega stanja v budno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdélo |
1. etn., po ljudskem verovanju nastavljena uročena stvar, ki prinese nesrečo tistemu, ki se je ne ogne:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdênček |
nar. studenček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdênec |
nar. studenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdramíti |
1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrámljati |
redko buditi, zbujati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdravník |
kdor se poklicno ukvarja z zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zdríz |
1. rahla, poltrda, navadno grudičasta snov z veliko vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrúžen |
star. pri katerem je udeleženih več ljudi; skupen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zebú |
zool. udomačeno govedo z veliko grbo na plečih, ki živi v Indiji, Bos indicus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zegetáti |
-ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zelót |
1. pri starih Judih pripadnik farizejske stranke, ki se iz verskih razlogov bori proti Rimljanom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zén |
filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgábiti se |
zastar., z dajalnikom zagabiti se, pristuditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgoščeválnik |
1. mont. naprava za zgoščevanje rudnin pri postopku bogatenja z zmanjševanjem količine vode v njih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgruzíti se |
zastar. zgruditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgrúzniti se |
knjiž. zgruditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zindividualizírati |
knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zintelektualizírati |
knjiž. uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zláhka |
1. izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora; z lahkoto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlájnati |
slabš. enolično, brez poudarkov povedati naučeno besedilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlatoróg |
po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlécati se |
star. 1. {po}legati z iztegnjenimi udi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlékniti |
spraviti v ležeč položaj z iztegnjenimi udi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlobíti se |
zastar. jeziti se, hudovati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zločést |
knjiž. 1. hudoben, zloben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zločín |
hudo kaznivo dejanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódej |
1. evfem. hudič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejev |
1. evfem. hudičev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejevec |
slabš. zloben, hudoben človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejevka |
slabš. zlobna, hudobna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejevski |
slabš. zloben, hudoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejka |
1. slabš. zlobna, hudobna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejski |
slabš. zloben, hudoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlódejstvo |
slabš. zlobnost, hudobnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlòdélo |
zastar. hudodelstvo, zločin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlogléd |
ekspr. ki hudobno, neprijazno gleda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlokôben |
knjiž. 1. zloben, hudoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlómek |
1. evfem. hudič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlómkov |
1. evfem. hudičev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zloràd |
zastar. hudoben, škodoželjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlorádost |
zastar. hudobnost, škodoželjnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlotvòr |
zastar. hudodelstvo, zločin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlóžnost |
star. udobnost, prijetnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmáj |
1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmrcváriti |
ekspr. 1. povzročiti komu hude rane, poškodbe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
značáj |
1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znàn |
1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znánje |
1. celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
znáti |
1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zoisít |
min. rudnina kalcijev aluminijev silikat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zóomínimum |
-a tudi -ima; m, vir: B; povezave:
|
|
zoonóza |
med., vet. kužna bolezen živali, ki se prenaša tudi na človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrevoltírati |
knjiž. vzbuditi v kom odpor, nasprotovanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrezgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zrklovína |
poljud. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla,; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvèn |
1. zlasti višji zvok, ki ga daje kak predmet, navadno kovinski, ob udarcu po njem ali trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zvenčáti |
dajati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvenéti |
1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvènk |
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvenketáti |
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 