besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ud   zadetki: 6.301-6.400



zaškrábati  -am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
zaškrepetáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
zaškrgetáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
zaškropotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
zaškržetáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
zatímati  -am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
zatléskati  1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatólči  1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatopotáti  večkrat slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatrepáti  {narahlo} udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatresketáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave: najdi.si.
zatrpéti  knjiž. začutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaúpen  1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaúšnica  udarec, navadno s plosko roko po licu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavéden  1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavédeti se  1. zbuditi se iz stanja brez zavesti, zavedanja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavésti se  neustalj. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zavijáča  1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavijáčka  etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazvenčáti  dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazvenéti  1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazvenketáti  dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazvénkniti  dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zazvoníti  1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažegetáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
zažlíndrati  metal. povzročiti, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažlopotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave: nova beseda
zažvenketáti  dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažvénkniti  dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zbíjati  1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbírica  nar. vzhodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbíti  1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbohotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
zbôksati  pog. z udarjanjem, suvanjem s pestmi pretepsti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zbòr  1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zboroválec  udeleženec zborovanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zborovánje  1. dogodek, pri katerem večja skupina ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, razpravlja o čem, izraža kaj:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbríhtati  nižje pog. 1. spraviti k zavesti, zbuditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbrózgati  1. s hojo po čem mokrem in udirajočem se razriti, zmešati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbújati  1. povzročati prehod iz spečega stanja v budno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdélo  1. etn., po ljudskem verovanju nastavljena uročena stvar, ki prinese nesrečo tistemu, ki se je ne ogne:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdênček  nar. studenček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdênec  nar. studenec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdramíti  1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrámljati  redko buditi, zbujati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdravník  kdor se poklicno ukvarja z zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zdríz  1. rahla, poltrda, navadno grudičasta snov z veliko vode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrúžen  star. pri katerem je udeleženih več ljudi; skupen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zebú  zool. udomačeno govedo z veliko grbo na plečih, ki živi v Indiji, Bos indicus; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zegetáti  -ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
zelót  1. pri starih Judih pripadnik farizejske stranke, ki se iz verskih razlogov bori proti Rimljanom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zén  filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgábiti se  zastar., z dajalnikom zagabiti se, pristuditi se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgoščeválnik  1. mont. naprava za zgoščevanje rudnin pri postopku bogatenja z zmanjševanjem količine vode v njih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgruzíti se  zastar. zgruditi se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrúzniti se  knjiž. zgruditi se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zindividualizírati  knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zintelektualizírati  knjiž. uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zláhka  1. izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora; z lahkoto:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlájnati  slabš. enolično, brez poudarkov povedati naučeno besedilo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlatoróg  po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlécati se  star. 1. {po}legati z iztegnjenimi udi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlékniti  spraviti v ležeč položaj z iztegnjenimi udi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlobíti se  zastar. jeziti se, hudovati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zločést  knjiž. 1. hudoben, zloben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zločín  hudo kaznivo dejanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlódej  1. evfem. hudič:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlódejev  1. evfem. hudičev:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlódejevec  slabš. zloben, hudoben človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlódejevka  slabš. zlobna, hudobna ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlódejevski  slabš. zloben, hudoben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlódejka  1. slabš. zlobna, hudobna ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlódejski  slabš. zloben, hudoben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlódejstvo  slabš. zlobnost, hudobnost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlòdélo  zastar. hudodelstvo, zločin:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlogléd  ekspr. ki hudobno, neprijazno gleda:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlokôben  knjiž. 1. zloben, hudoben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlómek  1. evfem. hudič:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlómkov  1. evfem. hudičev:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zloràd  zastar. hudoben, škodoželjen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlorádost  zastar. hudobnost, škodoželjnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlotvòr  zastar. hudodelstvo, zločin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlóžnost  star. udobnost, prijetnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmáj  1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmrcváriti  ekspr. 1. povzročiti komu hude rane, poškodbe:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
značáj  1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
znàn  1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
znánje  1. celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
znáti  1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zoisít  min. rudnina kalcijev aluminijev silikat; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zóomínimum  -a tudi -ima; m, vir: B; povezave:
zoonóza  med., vet. kužna bolezen živali, ki se prenaša tudi na človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zrevoltírati  knjiž. vzbuditi v kom odpor, nasprotovanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zrezgetáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
zrklovína  poljud. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla,; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvèn  1. zlasti višji zvok, ki ga daje kak predmet, navadno kovinski, ob udarcu po njem ali trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zvenčáti  dajati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvenéti  1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvènk  oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvenketáti  dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA