|
zagrozíti |
obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahájanček |
nar. potepuh, ki zahaja k določenim hišam, kjer dobi jesti in piti in tudi kaj malega naredi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahihetáti se |
-ám se tudi -éčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zahihotáti se |
-ám se tudi -óčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zahrzgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zainteresírati |
publ., navadno v zvezi z za vzbuditi pri kom zanimanje, nagnjenje za kaj; navdušiti, pridobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaiskríti se |
1. oddati iskre zaradi udarca ob zelo trd predmet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zajohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zakasnélec |
knjiž. zamudnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnélost |
knjiž. dejstvo, da se kaj pojavi z zamudo, pozno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnéti |
knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnévati |
knjiž. 1. imeti zamudo, biti pozen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnjênec |
star. zamudnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zakiketáti se |
-ám se tudi -éčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaklepáti |
ekspr. potolči, udariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklétev |
1. po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklétje |
po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklétost |
po ljudskem verovanju stanje zakletega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklinjálec |
po ljudskem verovanju kdor z zaklinjanjem vpliva na kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklinjeválec |
po ljudskem verovanju zaklinjalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklopotáti |
1. nav. ekspr. slišno, odsekano udariti ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zákon |
poljud. z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zakopítati |
1. večkrat udariti s {konjskim} kopitom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakresáti |
udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrêsniti |
udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
záli |
zastar. hudoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamamíti |
knjiž. 1. vzbuditi pri kom močno željo, poželenje po čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíkati |
nav. 3. os. vzbuditi pri kom veliko zanimanje, privlačevanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamújati |
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se začetka česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanámec |
nav. mn., ekspr. 1. bodoči pripadnik naroda, ljudstva, h kateremu se šteje govoreči; naslednik, potomec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesênec |
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesenják |
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapeketáti |
večkrat slišno udariti s kopiti ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapétež |
ekspr. nedostopen, nepriljuden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapháti |
1. redko s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapléčevati |
1. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zapléčnik |
1. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaplôskati |
večkrat udariti z dlanjo ob dlan:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapoznéti |
knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapresketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zapretíti |
obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarêči |
po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarèk |
1. po ljudskem verovanju besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróta |
tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotílen |
po ljudskem verovanju s katerim se zaroti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarótnik |
kdor je udeležen pri zaroti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotoválec |
po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotovánje |
1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zascáti |
-ščíjem tudi -ščím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasékati |
1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekávati |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekoválen |
mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekováti |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskékati |
-am tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zasmehljáti se |
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastòp |
zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrašíti |
z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastŕgati |
-am tudi -stŕžem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaščípati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaščúvati |
-am tudi -újem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zašklebetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrábati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškrepetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškrgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškropotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškržetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zatímati |
-am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zatléskati |
1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatopotáti |
večkrat slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrepáti |
{narahlo} udariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatresketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zatrpéti |
knjiž. začutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúšnica |
udarec, navadno s plosko roko po licu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéden |
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédeti se |
1. zbuditi se iz stanja brez zavesti, zavedanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésti se |
neustalj. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavijáča |
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáčka |
etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenčáti |
dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenéti |
1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazvoníti |
1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažegetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zažlíndrati |
metal. povzročiti, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažlopotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zažvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbíjati |
1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbírica |
nar. vzhodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbíti |
1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zbôksati |
pog. z udarjanjem, suvanjem s pestmi pretepsti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbòr |
1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zboroválec |
udeleženec zborovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
5.437 5.537 5.637 5.737 5.837 5.937 6.037 6.137 6.237 6.337 
