|
vsípek |
metal. mešanica rude, koksa in dodatkov, ki se vsuje v plavž; vsip: ; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstája |
upor velikega števila ljudi proti obstoječi oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstájnik |
knjiž. udeleženec vstaje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstopnína |
denarni znesek, ki se plača za udeležbo na prireditvi, vstop v lokal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtépati |
1. z udarjanjem spravljati v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtêpsti |
1. z udarjanjem spraviti v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtróšnik |
petr. večje zrno rudnin magmatskih kamnin v drobnozrnati ali steklasti osnovi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vulfenít |
min. rudnina svinčeva sol molibdenove kisline; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vzdramíti |
1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzmíkati |
knjiž. zamikati, vzbuditi zanimanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznetljív |
knjiž. pri katerem se zlahka vzbudi zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv; vnetljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
w |
(dvojni) w (dvojnega) wéja tudi {dvojnega} w-ja, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med v in x:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
y |
ípsilon tudi ipsílon -a, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med x in z:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
z |
z zéja tudi z-ja, štiriindvajseta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zabíjati |
1. z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabíti |
1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zablisketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zabóbnati |
udariti, zaigrati {na} boben:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabobotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zabŕcati |
večkrat suniti, udariti z nogo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúnkati |
1. večkrat udariti s pestjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacepetáti |
večkrat slišno udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvrgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
začáranec |
1. po ljudskem verovanju kdor je začaran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začáranost |
po ljudskem verovanju stanje začaranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začeketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
začêlje |
1. zadnji, končni del skupine ljudi, živali:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začofotáti |
1. večkrat slišno, plosko udariti po vodi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začvenketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zadíviti se |
zastar. začuditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadívljati |
zastar. spravljati v začudenje, presenečenje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrémati |
priti v stanje med budnostjo in spanjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zagáziti |
1. iti, stopiti v kaj mehkega, udirajočega se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovarjálec |
po ljudskem verovanju kdor z zagovarjanjem vpliva na kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovoríti |
1. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrozíti |
obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahájanček |
nar. potepuh, ki zahaja k določenim hišam, kjer dobi jesti in piti in tudi kaj malega naredi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahihetáti se |
-ám se tudi -éčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zahihotáti se |
-ám se tudi -óčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zahrzgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zainteresírati |
publ., navadno v zvezi z za vzbuditi pri kom zanimanje, nagnjenje za kaj; navdušiti, pridobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaiskríti se |
1. oddati iskre zaradi udarca ob zelo trd predmet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zajohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zakasnélec |
knjiž. zamudnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnélost |
knjiž. dejstvo, da se kaj pojavi z zamudo, pozno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnéti |
knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnévati |
knjiž. 1. imeti zamudo, biti pozen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnjênec |
star. zamudnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zakiketáti se |
-ám se tudi -éčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaklepáti |
ekspr. potolči, udariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklétev |
1. po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklétje |
po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklétost |
po ljudskem verovanju stanje zakletega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklinjálec |
po ljudskem verovanju kdor z zaklinjanjem vpliva na kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklinjeválec |
po ljudskem verovanju zaklinjalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklopotáti |
1. nav. ekspr. slišno, odsekano udariti ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zákon |
poljud. z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zakopítati |
1. večkrat udariti s {konjskim} kopitom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakresáti |
udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrêsniti |
udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
záli |
zastar. hudoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamamíti |
knjiž. 1. vzbuditi pri kom močno željo, poželenje po čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíkati |
nav. 3. os. vzbuditi pri kom veliko zanimanje, privlačevanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamújati |
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se začetka česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanámec |
nav. mn., ekspr. 1. bodoči pripadnik naroda, ljudstva, h kateremu se šteje govoreči; naslednik, potomec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesênec |
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesenják |
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapeketáti |
večkrat slišno udariti s kopiti ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapétež |
ekspr. nedostopen, nepriljuden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapháti |
1. redko s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapléčevati |
1. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zapléčnik |
1. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaplôskati |
večkrat udariti z dlanjo ob dlan:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapoznéti |
knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapresketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zapretíti |
obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarêči |
po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarèk |
1. po ljudskem verovanju besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróta |
tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotílen |
po ljudskem verovanju s katerim se zaroti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarótnik |
kdor je udeležen pri zaroti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotoválec |
po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotovánje |
1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zascáti |
-ščíjem tudi -ščím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasékati |
1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekávati |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekoválen |
mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekováti |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskékati |
-am tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zasmehljáti se |
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastòp |
zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrašíti |
z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastŕgati |
-am tudi -stŕžem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaščípati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaščúvati |
-am tudi -újem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zašklebetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 
