besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ud   zadetki: 6.101-6.200



tŕkniti  1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trohéj  lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tropotáti  -ám tudi -óčem; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
trpéti  1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕr  posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trrrámpelj  -plja tudi -na; m, vir: B; povezave:
trsténke  etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebel trstike:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúskati  zastar. 1. hrupno udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tularemíja  vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turnír  1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túskulum  knjiž. mirno in udobno zavetje, bivališče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ú  posnema tuljenje, hud jok:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ù  1. izraža začudenje, presenečenje:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ubijáč  1. priprava za ubijanje z udarcem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubíjati  1. z udarci, s silo povzročati smrt; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubíti  1. z udarcem, s silo povzročiti smrt; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubóžnica  nekdaj zavod za ljudi brez dohodkov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubrísati  1. pog. udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učáranost  po ljudskem verovanju stanje učaranega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učárati  1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učêsniti  nar. severovzhodno močno udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
uglèd  zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukériti se  zastar. {udobno} se namestiti, usesti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukléti  po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uklétost  po ljudskem verovanju stanje ukletega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukopáti  ukópljem tudi -ám; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
ukresáti  v zvezi z ogenj, iskra s tolčenjem, udarjanjem s čim ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uletéti se  star. 1. upehati se, utruditi se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzalízem  1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerziáda  šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upénjati se  nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upípati se  -am se tudi -ljem se; dov., vir: B; povezave:
uprijémati  -am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave:
urá  izraža spodbudo pri napadu, navdušenje nad uspehom; hura:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uraninít  min. rudnina uranov dioksid:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urêči  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urékati  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročênost  po ljudskem verovanju stanje uročenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročíti  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročljív  po ljudskem verovanju 1. ki se da uročiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročník  po ljudskem verovanju kdor ima uročno moč:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uròk  po ljudskem verovanju 1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usájati se  ekspr. jeziti se, hudovati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usekanína  med. rana, povzročena z udarcem z ostrim predmetom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmodíti  ekspr. udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usóda  1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustanóva  1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ustrašíti  1. vzbuditi strah:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
utilitárec  knjiž. kdor v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitáren  1. ki v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvódnik  članek o dnevno pomembni temi, ki izraža stališče uredništva in se objavi na začetku časopisa, revije, navadno tiskarsko poudarjen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užgáti  ekspr. 1. močno udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užígati  ekspr. močno udarjati, tepsti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
v  v véja tudi v-ja, triindvajseta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vagánt  1. lit., v srednjem veku potujoči klerik ali študent, ki ustvarja latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vampír  1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vampírstvo  1. po ljudskem verovanju dejstvo, da je kdo vampir:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbíjati  1. redko z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabijati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbíti  1. redko z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedênje  1. celota dejanj, ki izraža, kaže razpoloženje, odnos koga do ljudi, okolja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
védomec  etn., po ljudskem verovanju 1. človek, ki mu je usojeno, da med spanjem zapušča telo in postane zli duh:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vékarica  nižje pog. budilka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
veličásten  ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vibrafón  muz. glasbilo s kovinskimi ploščicami, na katere se udarja z mehkimi kladivci, in valjastimi električnimi resonatorji pod njimi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vídeotelefón  ptt telefon, pri katerem se uporabnika tudi vidita:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vihárništvo  lit. nemško literarno gibanje ob koncu 18. stoletja, ki je v nasprotju z razsvetljenskim poudarjanjem razuma zagovarjalo ustvarjalnost na osnovi čustev; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vilenják  po ljudskem verovanju človek nadnaravne moči, varovanec vil:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
viníl  poljud. polivinil:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vinílen  poljud. polivinilen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vinonóša  -e tudi -a; m, vir: B; povezave:
vkljúček  petr. delec, košček snovi, ki ga rudnina zajame pri nastajanju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vódnik  najnižji podoficirski čin v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
voglár  etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vojevódja  -e tudi -a; m, vir: B; povezave: nova beseda
volframít  min. rudnina železova in manganova sol volframove kisline:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
volkodlák  po ljudskem verovanju 1. bitje, ki je po sprednji polovici človek, po zadnji pa volk:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
volkodláštvo  1. po ljudskem verovanju dejstvo, da je kdo volkodlak:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
votlogléd  ekspr. ki gleda z globoko udrtimi, praznimi očmi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
votloók  ekspr. ki ima globoko udrte, prazne oči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vóz  1. vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vpádnik  1. mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vpletênost  ekspr. dejstvo, da je kdo udeležen pri čem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vprijémati  -am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
vráč  1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč, vpliva na koga ali po določenih znamenjih napoveduje prihodnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vráčarstvo  1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vplivanje na koga z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč ali napovedovanje prihodnosti po določenih znamenjih:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrág  1. evfem. hudič:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrágec  1. evfem. hudiček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vragolíja  ekspr. 1. presenetljivo, predrzno, hudobno dejanje, narejeno zaradi razposajenosti, zabave:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vragomèt  zastar. 1. od hudiča obseden človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vragométen  zastar. 1. obseden od hudiča:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vránč  evfem. hudič:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrèd  v zvezi z z izraža udeleženost s še kom ali čim pri kakem dejanju, stanju:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vremenják  po ljudskem verovanju dan, po vremenu katerega se da sklepati na vreme v prihodnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vresketáti  -ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
vrisketáti  -ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
vrtáča  podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vŕtec  etn., navadno v zvezi romarski vrtec romarski ljudski ples, pri katerem se sprevod parov pomika v kačastih in polžastih zavojih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtilják  1. naprava z visečimi sedeži, ki se vrtijo za zabavo ljudi na njih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsèčlovéški  nanašajoč se na vse ljudi, človeštvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vseučilíščnik  knjiž. študent, visokošolec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA