besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ud   zadetki: 6.037-6.136



tehnokrát  nav. slabš. kdor v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tehnokratízem  nav. slabš. nazor, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tèk  posnema odsekan glas pri udarcu, hoji:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ténis  športna igra, pri kateri igralec z loparjem udarja žogo čez mrežo v nasprotnikovo polovico igrišča:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tènk  posnema visok glas pri udarjanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
têpsti  1. dajati komu udarce:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
teptáti  1. s hojo, udarci nog; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
terzít  knjiž., redko hudoben, zloben zabavljivec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tesárba  mont. obdelan les za podporje v rudniku:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tétanus  med. huda infekcijska bolezen z bolečimi, dolgotrajnimi krči, mrtvični krč:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tète  1. izraža začudenje, nejevoljo:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
težáven  1. za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
težávnost  1. značilnost česa glede na potreben trud, spretnost, sposobnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
téžec  min. rudnina barijev sulfat; barit:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tífus  poljud. bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju,; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tík  kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tìk  posnema kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tim  knjiž. 1. skupina ljudi, ki opravlja skupno delo, delovna skupina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tìnk  posnema glas pri udarcu po steklu, zvonjenju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tínka tónka  posnema glasove pri udarjanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
titanít  min. rudnina kalcijev titanov silikat; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tk  posnema glas pri {rahlem} udarcu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tlepetáti  -ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
tlèsk  1. kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tlèsk  posnema kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tléskati  1. dajati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tléskniti  1. dati kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tòf  posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tógor  -ja tudi -a; m, vir: B; povezave: najdi.si.
tòk  posnema glas pri trkanju, udarcu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tokáva  ozka dolina s potočno, hudourniško strugo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tólči  1. slišno, navadno močneje udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tolováj  1. star. kdor napada, ropa in ubija ljudi; razbojnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tôlpa  1. slabš. organizirana skupina ljudi, ki se ukvarja z nezakonito, nedovoljeno dejavnostjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tónga  v nekaterih azijskih deželah vozilo z dvema kolesoma za prevoz ljudi, ki ga vleče vprega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tònk  posnema glas pri zvonjenju, udarjanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tòp  posnema nizek, nezveneč, zamolkel glas pri udarjanju, navadno z nogami ob tla:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
topotáti  slišno, topo udarjati z nogami ob tla:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
topôtniti  slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
topovódja  -e tudi -a; m, vir: B; povezave:
tòpspín  šport., pri tenisu in namiznem tenisu močen udarec od spodaj navzgor, da se žoga močno zavrti in visoko odskoči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tóra  pri judih prvi del biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig; pentatevh; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tórka  etn., po ljudskem verovanju bitje, ki kaznuje predico, če prede na večere določenih dni:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tórklja  etn., po ljudskem verovanju bitje, ki kaznuje predico, če prede na večere določenih dni:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tórzo  1. um. nepopolno ohranjen ali nedokončan kip, navadno brez glave in udov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tótem  pri primitivnih ljudstvih žival, rastlina, za katero se veruje, da je z določenim rodom, plemenom v sorodstveni zvezi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
totemízem  pri primitivnih ljudstvih vera v sorodstveno zvezo rodu, plemena z določeno živaljo, rastlino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tovarišíja  skupnost med seboj povezanih ljudi s skupnim ciljem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trámp  1. v Združenih državah Amerike potepuh, ki se priložnostno tudi zaposli:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trámpelj  -plja tudi -na; m, vir: B; povezave: nova beseda
transcendentalízem  filozofska smer, ki poudarja od izkustva neodvisne pogoje spoznavanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕcati  rahlo udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕd  1. ki se pod pritiskom ne udere, vda {rad}:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trepák  hiter ruski ljudski ples v dvodobnem taktu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trepáti  1. {narahlo} udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trepljáj  rahel in hiter udarec z roko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trepljáti  1. narahlo in hitro udarjati z roko, navadno v znamenje naklonjenosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trépniti  1. narahlo in hitro udariti z roko, navadno v znamenje naklonjenosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trèsk  posnema močen, rezek glas pri padcu, udarcu, streli:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tridúum  -a tudi -dúa; m, vir: B; povezave: najdi.si.
trihinelóza  med., vet. bolezen ljudi in nekaterih živali, ki jo povzročajo ličinke trihin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trihinóza  med., vet. bolezen ljudi in nekaterih živali, ki jo povzročajo ličinke trihin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trípleks  v zvezah: papir. tripleks karton karton iz najmanj treh plasti, od katerih sta zunanji iz boljše snovi; teh. tripleks steklo večplastno, z umetno maso zlepljeno steklo, odporno proti udarcem; neskl. pril., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕkati  1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕkniti  1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trohéj  lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tropotáti  -ám tudi -óčem; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
trpéti  1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕr  posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trrrámpelj  -plja tudi -na; m, vir: B; povezave:
trsténke  etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebel trstike:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúskati  zastar. 1. hrupno udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tularemíja  vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turnír  1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túskulum  knjiž. mirno in udobno zavetje, bivališče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ú  posnema tuljenje, hud jok:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ù  1. izraža začudenje, presenečenje:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ubijáč  1. priprava za ubijanje z udarcem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubíjati  1. z udarci, s silo povzročati smrt; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubíti  1. z udarcem, s silo povzročiti smrt; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubóžnica  nekdaj zavod za ljudi brez dohodkov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubrísati  1. pog. udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učáranost  po ljudskem verovanju stanje učaranega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učárati  1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učêsniti  nar. severovzhodno močno udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
uglèd  zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukériti se  zastar. {udobno} se namestiti, usesti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukléti  po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uklétost  po ljudskem verovanju stanje ukletega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukopáti  ukópljem tudi -ám; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
ukresáti  v zvezi z ogenj, iskra s tolčenjem, udarjanjem s čim ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uletéti se  star. 1. upehati se, utruditi se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzalízem  1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerziáda  šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upénjati se  nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upípati se  -am se tudi -ljem se; dov., vir: B; povezave:
uprijémati  -am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave:
urá  izraža spodbudo pri napadu, navdušenje nad uspehom; hura:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uraninít  min. rudnina uranov dioksid:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urêči  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   5.437 5.537 5.637 5.737 5.837 5.937 6.037 6.137 6.237 6.337  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA