prezébati |
večkrat, dalj časa čutiti hud mraz:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prhút |
šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priapízem |
med. trajna bolezenska otrdelost spolnega uda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priblesketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
priblížen |
1. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pricvŕknjenec |
ekspr. čudaški, neumen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pričárati |
1. po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pridrgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
prifofotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
prifŕknjenec |
slabš. čudaški, neumen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prifŕknjenost |
slabš. čudaštvo, neumnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prigábiti |
redko, z dajalnikom prignusiti, pristuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prignúsiti |
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prigrájati |
nar. gorenjsko prignusiti, pristuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prihohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
prihŕzati |
-am tudi -hŕžem; dov., vir: B; povezave:
|
prijázen |
1. ki ima, kaže do ljudi blag, prijateljski odnos:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prijohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
prikázen |
1. po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v čutno zaznavni obliki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priklókati |
-am tudi -klóčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
priklopotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
prikopitljáti |
udarjajoč s kopiti priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prilagodljívec |
slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
primitív |
pripadnik primitivnega ljudstva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
primrázica |
knjiž., redko ne hud mraz:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
primréti |
-mrèm tudi -mŕjem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
primúčiti se |
ekspr. s težavo, trudom priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priporopotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
prirodnják |
pripadnik primitivnega ljudstva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priskútiti |
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prismúk |
ekspr. čudaški, neumen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prismúka |
ekspr. čudaška, neumna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prismúknjen |
ekspr. 1. čudaški, neumen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prismúknjenec |
ekspr. čudaški, neumen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prismúknjenka |
ekspr. čudaška, neumna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prismúknjenost |
ekspr. čudaštvo, neumnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisŕčen |
1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priščegetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
prišklepetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
priškrobotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
prišumotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
pritólči |
1. priti, navadno glasno udarjajoč z nogo, palico ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritréti |
-trèm tudi -tárem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
pritrkávati |
1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privatíssimum |
-a tudi -ima; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
privilégij |
nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privilegírati |
1. zlasti v razredni družbi s posebnimi pravicami, ugodnostmi omogočati določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privoščíti |
1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privoščljív |
ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priznavalnína |
stalna ali občasna denarna pomoč borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pročêlje |
1. zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prolepetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
propedévtika |
knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prospékcija |
geol. ogled, pregled zemljišča z namenom ugotoviti nahajališče rude, vode:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prospéktor |
knjiž. rudosledec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prostonároden |
zastar. ljudski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prostosléd |
jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno iskanje rudnine; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
protéza |
priprava, ki nadomešča manjkajoče dele telesa, navadno ude, zobe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prótifitóftoren |
v zvezi protifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prótižêlja |
-e tudi -é; ž, vir: B; povezave:
|
provizíja |
v odstotkih izražen delež, ki pripada soudeležencu, navadno pri trgovskih poslih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
prvobórec |
1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
psitakóza |
med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
púč |
publ. državni udar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pučíst |
publ. udeleženec puča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pùmf |
posnema močen pok, glas pri udarcu, padcu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
punktálen |
teh., navadno v zvezi punktalno steklo steklo za očalne leče, ki dajejo tudi na robu jasno sliko; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
punk |
zvrst zabavne glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
puščálec |
nekdaj kdor iz zdravstvenih razlogov pušča ljudem kri; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
puščávnik |
1. rel. kdor živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
q |
q quja tudi q-ja, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med p in r:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
r |
r êra tudi r-ja, osemnajsta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
rábi |
pri judih 1. spoštljivo naslov za mojstra, verskega učitelja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
rabín |
pri judih razlagalec svetega pisma in judovskega prava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rabinát |
pri judih 1. verska skupnost, ki ima rabina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rácija |
v nekaterih državah nenadna policijska ali vojaška akcija z namenom najti, ujeti določene ljudi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ráj |
1. v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rakételj |
-tlja tudi -na; m, vir: B; povezave:
|
rása |
1. skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
raz |
s tožilnikom, tudi z rodilnikom, stil. v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ráz-, knjiž. za izražanje premikanja od zgornje strani česa, tako da preneha neposreden dotik, ali dosege takega položaja; z:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razbíjati |
1. z udarcem, udarci delati iz česa majhne, drobne dele:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razbíti |
1. z udarcem, udarci narediti iz česa majhne, drobne dele:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razbójnik |
1. kdor napada, ropa in ubija ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razbóren |
zastar. preudaren, pameten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razceketáti se |
-ám se tudi -éčem se; dov., vir: B; povezave:
|
razdélba |
1. teh. označitev merske priprave s črticami, navadno tudi s številkami; graduacija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razgetáti |
-ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
|
razglábati |
-am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
razhájkanec |
med narodnoosvobodilnim bojem vsak od razhajkanih ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razkazoválen |
ki s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbuja pozornost, občudovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razkomóditi se |
pog. narediti, urediti si tako, da je udobno, prijetno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
razkropljênec |
ekspr. vsak od razkropljenih ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razmesáriti |
ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razmrcváriti |
ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
raznéžiti |
1. vzbuditi pri kom nežnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razočárati |
vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razpeketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
razpogníti |
-pógnem tudi -pôgnem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
razposodíti |
posoditi več ljudem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razséljenec |
vsak od razseljenih ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|