besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ud   zadetki: 5.637-5.736



prezébati  večkrat, dalj časa čutiti hud mraz:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prhút  šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priapízem  med. trajna bolezenska otrdelost spolnega uda; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priblesketáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
priblížen  1. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pricvŕknjenec  ekspr. čudaški, neumen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pričárati  1. po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pridrgetáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
prifofotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave: nova beseda
prifŕknjenec  slabš. čudaški, neumen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prifŕknjenost  slabš. čudaštvo, neumnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prigábiti  redko, z dajalnikom prignusiti, pristuditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prignúsiti  nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prigrájati  nar. gorenjsko prignusiti, pristuditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prihohotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
prihŕzati  -am tudi -hŕžem; dov., vir: B; povezave:
prijázen  1. ki ima, kaže do ljudi blag, prijateljski odnos:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prijohotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
prikázen  1. po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v čutno zaznavni obliki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priklókati  -am tudi -klóčem; dov., vir: B; povezave: najdi.si.
priklopotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
prikopitljáti  udarjajoč s kopiti priti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prilagodljívec  slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
primitív  pripadnik primitivnega ljudstva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
primrázica  knjiž., redko ne hud mraz:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
primréti  -mrèm tudi -mŕjem; dov., vir: B; povezave: najdi.si.
primúčiti se  ekspr. s težavo, trudom priti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priporopotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
prirodnják  pripadnik primitivnega ljudstva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priskútiti  nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prismúk  ekspr. čudaški, neumen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prismúka  ekspr. čudaška, neumna ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prismúknjen  ekspr. 1. čudaški, neumen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prismúknjenec  ekspr. čudaški, neumen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prismúknjenka  ekspr. čudaška, neumna ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prismúknjenost  ekspr. čudaštvo, neumnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prisŕčen  1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priščegetáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
prišklepetáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
priškrobotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
prišumotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave: nova beseda
pritólči  1. priti, navadno glasno udarjajoč z nogo, palico ob tla:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pritréti  -trèm tudi -tárem; dov., vir: B; povezave: najdi.si.
pritrkávati  1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
privatíssimum  -a tudi -ima; m, vir: B; povezave: najdi.si.
privilégij  nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
privilegírati  1. zlasti v razredni družbi s posebnimi pravicami, ugodnostmi omogočati določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
privoščíti  1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
privoščljív  ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priznavalnína  stalna ali občasna denarna pomoč borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pročêlje  1. zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prolepetáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
propedévtika  knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prospékcija  geol. ogled, pregled zemljišča z namenom ugotoviti nahajališče rude, vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prospéktor  knjiž. rudosledec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prostonároden  zastar. ljudski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prostosléd  jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno iskanje rudnine; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
protéza  priprava, ki nadomešča manjkajoče dele telesa, navadno ude, zobe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótifitóftoren  v zvezi protifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótižêlja  -e tudi -é; ž, vir: B; povezave:
provizíja  v odstotkih izražen delež, ki pripada soudeležencu, navadno pri trgovskih poslih:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
prvobórec  1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
psitakóza  med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
púč  publ. državni udar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pučíst  publ. udeleženec puča:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pùmf  posnema močen pok, glas pri udarcu, padcu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
punktálen  teh., navadno v zvezi punktalno steklo steklo za očalne leče, ki dajejo tudi na robu jasno sliko; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
punk  zvrst zabavne glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
puščálec  nekdaj kdor iz zdravstvenih razlogov pušča ljudem kri; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
puščávnik  1. rel. kdor živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
q  q quja tudi q-ja, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med p in r:; m neskl.,m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
r  r êra tudi r-ja, osemnajsta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rábi  pri judih 1. spoštljivo naslov za mojstra, verskega učitelja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rabín  pri judih razlagalec svetega pisma in judovskega prava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rabinát  pri judih 1. verska skupnost, ki ima rabina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rácija  v nekaterih državah nenadna policijska ali vojaška akcija z namenom najti, ujeti določene ljudi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ráj  1. v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rakételj  -tlja tudi -na; m, vir: B; povezave:
rása  1. skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raz  s tožilnikom, tudi z rodilnikom, stil. v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ráz-, knjiž. za izražanje premikanja od zgornje strani česa, tako da preneha neposreden dotik, ali dosege takega položaja; z:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razbíjati  1. z udarcem, udarci delati iz česa majhne, drobne dele:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razbíti  1. z udarcem, udarci narediti iz česa majhne, drobne dele:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razbójnik  1. kdor napada, ropa in ubija ljudi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razbóren  zastar. preudaren, pameten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razceketáti se  -ám se tudi -éčem se; dov., vir: B; povezave:
razdélba  1. teh. označitev merske priprave s črticami, navadno tudi s številkami; graduacija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razgetáti  -ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
razglábati  -am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
razhájkanec  med narodnoosvobodilnim bojem vsak od razhajkanih ljudi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkazoválen  ki s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbuja pozornost, občudovanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkomóditi se  pog. narediti, urediti si tako, da je udobno, prijetno:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
razkropljênec  ekspr. vsak od razkropljenih ljudi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razmesáriti  ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razmrcváriti  ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raznéžiti  1. vzbuditi pri kom nežnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razočárati  vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razpeketáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
razpogníti  -pógnem tudi -pôgnem; dov., vir: B; povezave: nova beseda
razposodíti  posoditi več ljudem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razséljenec  vsak od razseljenih ljudi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   5.137 5.237 5.337 5.437 5.537 5.637 5.737 5.837 5.937 6.037  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA