|
dvójničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
|
dvójnopérnat |
bot., v zvezi dvojnopernati list pernati list, katerega deli so tudi pernato razdeljeni; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvokabinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od septembra bo na voljo tudi dvokabinska različica jadrnice Bavaria 37 cruiser.
|
|
dvokanalnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta preklopnik se lahko uporabi tudi kot dvokanalnik za Subwoofer, možen priklop wooferja moči čez 1200watov.
|
|
dvokariontski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nato nastane dvokariontski stadij- združita se moška in ženska hifa; vendar se združita samo celici ne pa tudi jedri.
|
|
dvoklikniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kadarkoli udeleženec dvoklikne na okno ali mapo prevzame kontrolo.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvonaglasnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenavadno je tudi, da ni nikjer omenjena možnost dvonaglasnosti pri nekaterih tipih sestavljenk in zloženk, ki se očitno upirajo enonaglasnosti kot npr. ...
|
|
dvonamenskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ključno nevarnost predstavljata seveda namenska proizvodnja in skladiščenje bioloških agensov, vendar je tako kot v proizvodnji kemijskih tudi v proizvodnji bioloških orožij dodatna nevarnost vezana na dvonamenskost kemijske oz. biotehnološke industrije.
|
|
dvookroglast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Življenje tod niti ni bilo slabo, saj smo imeli obilo hrane, vode na pretek in tudi tako mrzlo ni bilo, pa vendar smo si želeli vrniti v svet, kjer obstajajo pravokotne škatle z gibljivimi lutkami, kjer obstajajo dvookroglasti ali štiriokroglasti konji in kjer smo zapustili naše zveri.
|
|
dvopecljat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Manj je tudi funkcijske motenosti na mestu odvzema, saj je moč trebušnih mišic po odvzemu prostega TRAM režnja večja kot pri dvopecljatem TRAM režnju.
|
|
dvoplaščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
OMV Istrabenz je vse bencinske servise opremil tudi z dvoplaščnimi eko zabojniki za zbiranje odpadnih olj.
|
|
dvópredméten |
šol. ki obsega dva učna, študijska predmeta:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorazmernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta dvorazmernost se pri posrednem izražanju kaže kot razhajanje med obliko in pomenom ter vlogo (s pripovedno ali vprašalno povedjo velevamo), preslikala pa se je tudi v sestav jezikovnih oblik.
|
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
dvosezonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Težak udarec navdušenju okoli ekipe in delovanju samemu je zadalo tudi dvosezonsko zaprtje pravega srca in doma Jadranovega delovanja, to je telovadnice Pristaniških delavcev pri Briščikih.
|
|
dvosistemskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko se prepletata tudi dva modela, dva tipa SV v isti pesmi (politipskost) ali SV s kakšnim od numeričnih sistemov (dvosistemskost).
|
|
dvoslika |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri dveh tretjinah bolnikov se bolezen začne s ptozo vek in dvoslikami, pri eni šestini se kaže sprva kot prizadetost bulbarnega mišičja, pri 10% pa kot oslabelost udov.
|
|
dvostranskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanimivost je v tem, da že nekaj let ista oseba piše poštne obrazložitve Filatelistični zvezi, kot tudi obratna pisma in to dvostranskost ista oseba tudi javno objavi v Novi filateliji.
|
|
dvotaktolček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni treba kupovati dvotaktolčka, malo papa, dosti kW za 250, spodoben cruising speed (150+), vsaj zvok ima kolikortoliko (za 250), pospeški so odlični, lega na cesti tudi, prav tako pa tipično ZZRski neutrujajoč položaj voznika, da zaščite pred vetrom, dežjem ipd. ne omenjam.
|
|
dvotekočinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvijali so tudi model za simulacijo dvotekočinskih tokov, ki neposredno zasleduje stično površino med tekočinama.
|
|
dvotisočglav |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Leipzigu pa so med dvotisočglavo množico morali posredovati tudi zdravniki zaradi vročinskih kapi.
|
|
dvóústka |
zool. v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter; veliki metljaj; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoventilatorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta je daleč najkvalitetnejši del sistema, dvoventilatorska različica pa je primerna tudi za sisteme z več peltierji.
|
|
dvovezljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejša je sprememba iz enovezljivih glagolov v dvovezljive oz. tudi vezavne glagole.
|
|
dvovrtavkast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eno od teh je tudi dvovrtavkasti zgrabljalnik, ki vam ga bomo predstavili.
|
|
dvozob |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predvsem so to različne petunije, surfinije in njihova miniaturna izdaja z imenom milijon zvončkov. Tu so še različne lobelije, dvozob, modri čudež, moljevka, oranžni krinkar, bakopa in podobni.
|
|
dvožariščnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... opredeliti - in se v veliki meri tudi je - je tako imenovana bipolarnost: dvojedrnost ali dvožariščnost politike sploh in parlamenta posebej.
|
|
džamaharija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Velika socialistična ljudska libijska arabska džamahirija ali Libija ... je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
|
|
džambija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tradicionalnega, zavitega noža, imenovanega džambija, ki ga za pasom nosi skoraj vsak moški v Jemnu, se zdi, da je tudi kalašnikovka postala del narodne noše, simbol moškosti in moči.
|
|
džapam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so tapas, zadovoljstvo (santoša), vera v Boga (aštikja buddhi), dobrodelnost (dana), molitev k izbrani podobi Boga (išvara pudža), poslušanje Ved (vedantavakja sravana), strah pred napačnimi dejanji (ladža), zaupanje (mati), ponavljanje božjega imena (džapam) in pokora (vratam).
|
|
džezovstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od odjekov na trojni "eks" Lolite je za tukajšnje prilike že kar čudaško vztrajno skupino vstavil v domačinsko "džezovstvo", kar je naravnost žalitev; na ravneh pisave, izgovorjave in sfižene norme, ki jo v zgodovinsko muzično prakso vstavljajo tukajšnji lektorji, normativni pravopisci in z njimi še ocenjevalci.
|
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
|
džing |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že v mladosti sem se zanimal za vzhodnjaške miselnosti, kot naprimer ju-džing, zen budizem, parapsihologija. joga, fakirstvo, spiritualizem in tako naprej in predvsem preko učbenikov sem dobil predstave.
|
|
džôjnt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kdo ve, zakaj se ljudje borijo proti travi? Ne vejo! Zakaj že? Da bom kazen dobil, ko boš mene videl, da bom džojnt kadil!
|
egalitarízem |
soc. nazor, da so ljudje enaki, enakopravni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egotízem |
knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éja |
izraža začudenje:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekípa |
skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomízem |
podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscéntrik |
knjiž. neuravnovešenec, čudak, posebnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
eksêmpel |
star. spodbuden ali svarilen zgled; vzor, svarilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksempláričen |
ki je v spodbuden ali svarilen zgled:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksercícije |
1. rel. sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; duhovne vaje:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibícija |
knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskluzíven |
1. ki je za izbran, zaključen krog ljudi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskurzíst |
redko udeleženec ekskurzije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksorcízem |
rel. 1. izganjanje hudobnega duha, zarotovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksotêričen |
knjiž. ki je za širok krog ljudi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplícite |
knjiž. vsebovano in tudi izraženo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspresionízem |
umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksténzija |
med. nategnitev zlomljenega ali izpahnjenega uda pri uravnavanju kosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ekuména |
geogr. naseljeno, obljudeno področje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktroplávž |
metal. plavž, v katerem se za taljenje rude uporablja električna energija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emfátičen |
knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênopredméten |
šol. ki obsega en učni, študijski predmet:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enostránski |
ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entuziást |
kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entuziástka |
ženska, ki se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epidót |
min. rudnina kalcijev aluminijev in železov silikat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epsomít |
min. rudnina magnezijev sulfat z vodo, grenka sol; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
estáblišment |
publ. uveljavljena plast ljudi, ki nadzoruje javno življenje in ohranja ustaljeni red v družbi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
estavéla |
geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
esteticízem |
knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éter |
poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étničen |
nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étnogenéza |
nastanek in razvoj plemena, ljudstva, naroda, skupine narodov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etnografíja |
veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov, narodopisje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etnologíja |
veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étnomuzikologíja |
veda o glasbi posameznih ljudstev, narodov, glasbeno narodopisje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
evakuácija |
preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evakuírati |
preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evfemízem |
lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ezotêričen |
knjiž. ki je le za ozek, zaprt krog ljudi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
f |
f êfa tudi f-ja, sedma črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
facanételj |
-tlja tudi -na; m, vir: B; povezave:
|
|
fakináža |
slabš. malovredni, postopaški ljudje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fakír |
v indijskem okolju asket, ki je navadno tudi čarovnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fálos |
knjiž. moški spolni ud:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
fandángo |
hiter španski ljudski ples v tričetrtinskem ali šestosminskem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fantováti |
udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farandóla |
provansalski ljudski ples v šestosminskem taktu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farizéj |
1. pri starih Judih pripadnik verske sekte, ki je pretirano strogo razlagala verske predpise:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farónika |
etn., v zvezi riba faronika, po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fasáda |
zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe, pročelje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fascinírati |
knjiž. vzbuditi veliko občudovanje, presenečenje; močno prevzeti, očarati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fétiš |
1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih predmet, ki ima nadnaravno moč in se časti po božje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fetišízem |
1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fijákar |
pog. kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo; izvošček, prevoznik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
4.037 4.137 4.237 4.337 4.437 4.537 4.637 4.737 4.837 4.937 
