pritovóriti |
tovoreč spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
pritôžba |
1. izjava, s katero se sporoča, izraža pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
pritôžben |
nanašajoč se na pritožbo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritožbenik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
pritóžen |
redko pritožben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritoževálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
pritoževánje |
glagolnik od pritoževati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritoževáti se |
1. sporočati, izražati pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritožíti se |
1. sporočiti, izraziti pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritožník |
kdor se pritoži:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrájati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
pritrdílen |
1. ki je za pritrjevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrdílnica |
lingv. prislov, ki izraža pritrjevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrdilnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
pritrdílo |
1. priprava za pritrjevanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrdíšče |
točka, mesto, kjer se kaj pritrdi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrdítev |
glagolnik od pritrditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrdíti |
1. namestiti kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrditven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
pritrdovratiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
pritrepetáti |
ekspr. trepetaje priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritresávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
pritréskati |
ekspr. 1. treskajoč pojaviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrésti |
1. dodatno, zraven natresti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritŕgati |
narediti, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrgovánje |
glagolnik od pritrgovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrgováti |
delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritŕjati |
nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritŕjenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
pritrjeválec |
1. kdor kaj pritrjuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrjeválen |
1. ki je za pritrjevanje, pričvrščanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrjevánje |
glagolnik od pritrjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrjeváti |
1. nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritŕkati |
1. s trkanjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrkávanje |
glagolnik od pritrkavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrkávati |
1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrkljáti |
s trkljanjem spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritŕkniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
pritrkoválec |
kdor pritrkava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrkovalka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
pritrkoválski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
pritrkovánje |
pritrkavanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrkováti |
pritrkavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrlúšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
pritŕmati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
pritrmogláviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
pritŕnkati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
pritrobéntati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
pritrobíti |
trobeč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrógati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
pritrósiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
pritrôskati |
nižje pog. prinesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritróšiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
pritrudíti |
zastar. s trudom priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritŕzniti |
nar. pripreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritŕžiti |
s trgovanjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritúhniti se |
redko pritajiti se, potajiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritúkniti se |
-em se; dov., vir: B; povezave:
|
pritulíti |
1. tuleč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritvárjati |
zastar. hliniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritvésti |
nar. privezati, navezati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
priučênje |
priučitev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučênost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
priučeválen |
s katerim se priučuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučevánje |
glagolnik od priučevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučeváti |
delati koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučítev |
glagolnik od priučiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučíti |
1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučítven |
nanašajoč se na priučitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučljív |
1. ki se da priučiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučljívost |
lastnost, značilnost priučljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priúhek |
nav. mn., vet. kožna guba pri perutnini kot zunanji del sluhovoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priúkati |
ukajoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priuralski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
priuslužíti |
-slúžim; dov., vir: B; povezave:
|
priusten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
priušésen |
anat., v zvezi priušesna slinavka obušesna slinavka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priúšnik |
knjiž. prisluškovalec, vohun:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privabítev |
glagolnik od privabiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privabíti |
1. z vabljenjem, prigovarjanjem doseči, da kdo kam pride:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privábljanje |
glagolnik od privabljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privábljati |
1. z vabljenjem, prigovarjanjem dosegati, da kdo kam pride:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privabljevalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
privabljeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
priváda |
knjiž. 1. navada:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priváditi |
navaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privadljív |
ki se da privaditi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privága |
zastar. kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privajalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
privajalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
privájanje |
glagolnik od privajati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privájati |
navajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privájati |
redko 1. voditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privájenost |
lastnost, značilnost privajenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privál |
knjiž., redko 1. naval:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
priválček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
privalíti |
z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privalovíti |
valujoč priteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privándranec |
star. 1. prišlec, popotnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privándrati |
1. pog. priti, pripotovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|