|
aksolótel |
zool. ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aksolotl |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aksolotl na primer je v vodi živeča ličinka, ki diha s škrgami in spolno lahko dozori ter se reproducira, ne da bi prešla metamorfozo v odraslo obliko, ki diha s pljuči in živi na suhem.
|
|
aksomátičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
aksón |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
aksonométričen |
nanašajoč se na aksonometrijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aksonometríja |
geom. projekcija telesa, postavljenega v koordinatnem sistemu na ravnino, ki seka koordinatne osi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
aksonometríjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
aksonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Klinični pregled mora poleg klasičnega nevrološkega pregleda (vključno z natančnim pregledom morebitnih senzibilitetnih izpadov in pridruženih ovar) vsebovati tudi preverjanje prisotnosti oz. odsotnosti aksonskega refleksa ("trojni odgovor") z ozirom na dermatomsko razporeditev.
|
|
aksoplazemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V poznih 60. in zgodnjih 70. letih se je pojavila teorija, da zvišani IOP ovira aksoplazemski pretok v sitki.
|
|
aksoplazma |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
aksoplazma - citoplazma živčnega vlakna
|
|
aksoplazmatičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V poznih šestdesetih letih je nastala ishemična teorija, ki pravi, da zvišani IOP prekine aksoplazmatični pretok v sitki.
|
|
aksopodij |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ostala rodova pa sta še : Heliozoa (sončeca) - imajo aksopodije; citoplazma je pogosto razdeljena v gostejšo endoplazmo in močneje vakuolizirano ektoplazmo.
|
|
aksospora |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spolno razmnoževanje: združita se moška in ženska celica in iz tega se razvije ask, na njem pa štiri aksospore. Haploidne askospore rastejo naprej.
|
|
aksotomija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri odraslih osebkih je reaktivna glioza najbolj izražena po mehanskih poškodbah in najmanj po aksotomiji ali delovanju nevrotoksinov, npr. 6-hidroksidopaminu, ki selektivno poškoduje adrenergične in dopaminergične nevrone in 5,7-dihidroksitriptaminu, ki selektivno uniči serotonergične nevrone.
|
|
aksulfan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SpaceFresh (brez sladkorja) Novo! Vsebina: izomalt, aroma, (sladila: aksulfan K, aspertam, vsebuje fenilalanin) z nadomestkom za sladkor izomalt.
|
|
aksumítski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ákt |
1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
aktafid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Sloveniji sloni monitoring listnih uši s stalnimi sesalniki na dveh aktafidih, ki sta v Šenčurju in na Ptuju.
|
|
aktanoid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Americij je imenovan po Ameriki in se nahaja na istem mestu v aktanoidih, kot evropij med lantanoidi.
|
|
aktánt |
lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva, delovalnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktêr |
1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktêrski |
pridevnik od akter:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktín |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
aktinídija |
trti podobna vzpenjavka ali njen užitni sad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktínij |
kem. redka radioaktivna kovina, ki jo vsebuje uranova ruda, element Ac; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktínija |
zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktinobaciloza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aktinobaciloza jezika: najprej se spremembe pokažejo pod sluznico z obeh strani jezika, na spodnji ali zgornji strani. Lesen jezik - spremembe najdemo v muskulaturi. Pojavijo se razjede na dorzumu jezika z visokim robom in sivkastim neravnim dnom s šopi resja.
|
|
aktinolítov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
aktinométer |
fiz. priprava za merjenje jakosti svetlobnega sevanja sonca; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktinomiceta |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aktinomicete so del normalne flore ženskih spolovil. Prisotnost aktinomicet v spodnjih rodilih tako ne pomeni okužbe z aktinomicetami, temveč gre verjetneje za kolonizacijo, prav tako pa tudi ni kazalec prihodnje okužbe (6, 13, 14). Izvor ascendentne okužbe z aktinomicetami je lahko presredek, obstaja pa tudi možnost oro- oz. anogenitalnega prenosa.
|
|
aktinomikóza |
med., vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktinon |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
aktínoterapíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
áktiv |
lingv. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktív |
1. najbolj delavna skupina v organizaciji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktíva |
1. ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktíva |
ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivácija |
glagolnik od aktivirati 1:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivátor |
kem. snov, ki poveča učinkovitost katalizatorjev, fermentov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivatorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na drugi strani je možna integracija preko senzorskih vhodov in aktivatorskih izhodov na terminalih pristopnih točk.
|
|
áktiven |
pridevnik od áktiv, tvoren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktíven |
1. ki kaj dela; dejaven, delujoč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
aktivíranje |
glagolnik od aktivirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivírati |
1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivíst |
kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivístičen |
nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivístka |
ženska oblika od aktivist:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivístovski |
nanašajoč se na aktiviste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivitéta |
delovanje, dejavnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivizácija |
spravljanje v živahnejšo dejavnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivízem |
dejavnost, delovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivizirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Socialno-andragoška metoda (SAM) je izvirna kombinacija izbirno oblikovane metode skupinske (družinske, partnerske ...) psihoterapije (vključuje skoraj vse postopke, ki jih prakticirajo v raznih psihoterapevtskih sistemih v Sloveniji in drugod) in pedagoškega sistema različnih aktivizirajočih dejavnosti, kamor sodi čez 60 vzgojno-terapevtskih sredstev (VTS), od katerih jih velika večina ostalih metod psihoterapije ne uporablja (Rugelj: Dolga pot, Uspešna pot, Zmagovita pot in Dramatična pot).
|
|
aktivizíranje |
glagolnik od aktivizirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktivizírati |
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktívnost |
dejavnost, delovanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
aktívnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
áktovka |
torba za spise, knjige, navadno usnjena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
áktovka |
knjiž. igra v enem dejanju; enodejanka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktpsihologija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanemarimo, da je to snov psihologije golega dejanja, torej klasična kriminalna poteza "aktpsihologije" vsaj kar se tiče storilca, popoln nesmisel glede pojmovanja neživega predmeta, orožja, imeti sposobnost lastne presoje, vlogo pokojnega subjekta, ki mu to gotovo ni bil končni cilj.
|
|
áktstúdija |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
aktuálen |
1. trenutno pomemben ali zanimiv, sodoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktualístičen |
ki poudarja sodobno problematiko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktualizácija |
prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktualízem |
poudarjanje problematike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktualizíranje |
glagolnik od aktualizirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktualizírati |
narediti aktualno, sodobno, posodobiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktuálnost |
sodobna pomembnost, važnost, nujnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktuár |
zavarovalni ali gospodarski matematik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
aktuárski |
nanašajoč se na aktuarje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aktuárstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
akturski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
akubra |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hkrati pa je ponudba dopolnjenja z belim blagom: z znamenitimi avstralskimi klobuki akubra, terenskimi škornji in flanelastimi karo srajcami ter rangerskimi plašči do gležnjev.
|
|
akulturácija |
knjiž. prilagoditev novemu {kulturnemu} okolju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akumulácija |
zbiranje, nabiranje, kopičenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akumulacíjski |
nanašajoč se na akumulacijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akumulatíven |
ekon. sposoben ustvarjati akumulacijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akumulatívnost |
ekon. sposobnost za ustvarjanje akumulacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akumulátor |
1. elektr. priprava za shranjevanje električne energije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akumulátorski |
nanašajoč se na akumulator:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akumulíranje |
glagolnik od akumulirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akumulírati |
zbirati, nabirati, kopičiti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akupresúra |
med. zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akupunktiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Imamo tudi stikalo, ki ga preklopimo na akupunktiranje.
|
|
akupunktírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
akupunktúra |
med. ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
akurát |
zastar. prav, natanko:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akuráten |
star. točen, natančen, vesten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akústičen |
1. nanašajoč se na akustiko, zvočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akústičnost |
lastnost, značilnost akustičnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akústik |
strokovnjak za akustiko; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akústika |
1. fiz. nauk o zvoku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
akušêr |
v francoskem okolju pomočnik pri porodih, porodničar; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akušírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
|
akút |
lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo, ostrivec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
akúten |
1. ki ga je treba rešiti, pereč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akutírati |
lingv. izgovoriti rastoče intonirano:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akútnost |
lastnost, značilnost akutnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ákuzativ |
lingv. četrti sklon, tožilnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ákuzativen |
lingv. tožilniški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akvabakrov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bakrove okso soli, ki nastanejo iz bakra in okso kislin, kristalizirajo kot akvabakrove (II) soli.
|
301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 
