kleržó |
agr. debela zimska hruška bakreno rdeče barve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klesaje |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klesan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klesánec |
grad. v obliki kvadra obdelan kamen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klesánje |
glagolnik od klesati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klesár |
kdor se ukvarja s klesanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klesáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
klesárski |
nanašajoč se na klesarje ali klesarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klesárstvo |
klesarska obrt:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klesáti |
1. z dletom obdelovati kamen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléstenje |
glagolnik od klestiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klestílnik |
priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléstiti |
1. s sekiro odstranjevati {drevesu} veje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléstje |
nav. ekspr. odkleščene veje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléstniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
klèšč |
star. klop; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléščar |
1. nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléščast |
podoben kleščam:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléšče |
1. orodje za prijemanje iz dveh železnih, navzkrižnih ročic:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléščen |
nanašajoč se na klešče:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléščenje |
glagolnik od klestiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléščevec |
redko okleščeno deblo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléščevje |
nav. ekspr. odkleščene veje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléščice |
knjiž. manjšalnica od klešče:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléščiti |
knjiž. utesnjevati, omejevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléščman |
nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléščnat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
kléščnica |
teh. vsak od dveh delov klešč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléščnik |
zastar. sekalec {pri živalih}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléštra |
nar. zanemarjen, neurejen, neroden človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klét |
1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kletán |
-a; m, vir: B; povezave:
|
kletár |
strokovnjak za kletarstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kletaríca |
zastar. natakarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kletáriti |
nav. ekspr. ukvarjati se s predelovanjem, hranjenjem vina:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kletárjenje |
glagolnik od kletariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kletarjev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
kletárski |
nanašajoč se na kletarje ali kletarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kletárstvo |
dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem, hranjenjem vina:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klétčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
kléten |
nanašajoč se na klet:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klétev |
groba beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kléti |
1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kletíca |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
kletíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
kletišníja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
klétje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
klétka |
1. navadno s kovinskimi palicami ograjen prostor za {divje} živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klétkar |
1. izdelovalec ali prodajalec {ptičjih} kletk:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klétkast |
1. tak kot pri kletki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klétkica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
klétkin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
klétnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
klétnodvoríščen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
klétvica |
nav. ekspr. manjšalnica od kletev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kletvína |
ekspr. groba beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu; kletev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kleváček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
klevéta |
nav. ekspr. neresnična, zlonamerna izjava, s katero se jemlje komu ugled:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klevetajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klevetalka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
klevetánje |
glagolnik od klevetati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klevetaški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klevetáti |
nav. ekspr. dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled; obrekovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klevétnik |
knjiž. obrekovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klevétniški |
nanašajoč se na klevetnike ali klevete:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klevétništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
klevevški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klezmer |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
klezmerski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klezmersko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klíc |
1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klíca |
1. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klicáj |
1. lingv. ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
klicajoči |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
klicajski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klicalčev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klicálec |
nav. ekspr. kdor kliče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klicálen |
lingv. vzkličen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klicalka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
klicalkin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klícanje |
glagolnik od klicati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klicár |
1. knjiž., s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klicariti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klicarjenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
klicárka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
klicatelj |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
klicateljev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klicateljica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
klicateljka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
klícati |
1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klicavec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
klícen |
nanašajoč se na klicanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klicenósec |
med. kdor ima bolezenske klice in jih prenaša na druge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klicljiv |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klicoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klicoči |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
kliconosec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
kliconosen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
klíčen |
nanašajoč se na klica 3:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klíčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|