|
drózd |
redko drozg; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózdovec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
drózg |
večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drózga |
agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozgáč |
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózgalica |
zastar. drozga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozgálnik |
agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózganje |
glagolnik od drozgati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózgast |
ekspr. podoben drozgi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózgati |
agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drózgov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drózgovnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drozofíla |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drožárna |
zastar. tovarna kvasa; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôže |
redko droži:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôžen |
nanašajoč se na droži, drože:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožénec |
redko droženka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožénka |
žganje iz vinskih droži:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožénkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
drôževec |
droženka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
droží |
1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožíce |
nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožìč |
drogec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožíček |
manjšalnica od drožič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožíti |
redko z drogom poganjati splav ali čoln:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožjár |
nekdaj kdor izdeluje, prodaja droži; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôžje |
redko droži:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróžka |
zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožník |
droženka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drpálež |
ekspr., redko kdor veliko dela, navadno namesto drugih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drpáliti |
ekspr., redko s težavo, okorno hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕr |
posnema ropot, drdranje:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕrrr |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕs |
muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsa |
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsáč |
redko drsalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálec |
1. kdor se drsa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálen |
1. nanašajoč se na drsanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsalica |
nar. drsalnica, drsnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsalíšče |
urejen prostor z ledeno ploskvijo za drsanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálka |
nav. mn. kovinska priprava za drsanje, ki se pritrdi na čevlje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálka |
ženska, ki se drsa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsalkar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Treba je pač nastaviti nekaj napadov, kup kombinacij za igro z več ali manj drsalkarji, obenem pa je moč posameznikom precej natančno določati stil igranja - celo to, v kateri del gola naj merijo.
|
|
drsalkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V trenutku je bila javnost seznanjena z vsemi podrobnostmi drsalkinega življenja.
|
|
drsálnica |
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálo |
redko orodje za drsanje, strganje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsanje |
glagolnik od drsati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsanka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tradicionalno je izdelovanje piščali, rogov, pisanic, drsank, pletenje košar in podobno.
|
|
dŕsati |
1. premikati {se} po čem z dotikanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsàv |
drsajoč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drseč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ponovno mi je bilo povedano, da se delovni čas na komunali prične ob šesti uri zjutraj, lahko pa tudi prej, ker imajo drseč delovni čas.
|
|
dŕsen |
1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsênje |
glagolnik od drseti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drséti |
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsíca |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drsína |
gladka ploskev, po kateri kaj drsi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsíšče |
zastar. drsališče:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕska |
lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drskljáti |
redko prasketati, pokljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕskniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
drsljáj |
1. drsajoč dotik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljív |
drsen, spolzek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
|
|
drsljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namen mehčalcev brade je vlaženje, mehčanje brade in lubrikacija (drsljivost) ter zaščita kože - da zagotovijo gladko britje.
|
|
dŕsnica |
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsník |
teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsnotoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drstàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drstítev |
glagolnik od drstiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drstljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drugáč |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. drugače: Drugač pa sem prebral zadnji dve knjigi saj za ostale prej nisem mel cajta ...
|
drugačelas |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Navdušena sem, da se je končno nekdo lotil tudi drugačelasih žensk.
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
drugačemisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem bral korana, iz iskušenj pa vem da muslimani na drugačemisleče gledajo prej z zanimanjem, kot pa zaničevalno.
|
|
drugačenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker grejo ukrepi, ki izključujejo "druge", z roko v roki z vzpostavljanjem kulturne, verske in rasne drugačnosti, so rasne manjšine v EU postale tarče tega "drugačenja".
|
|
drugačevernik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo pa je kriv za ta razdor? Pa ja ne menda neverniki, drugačeverniki, partija???
|
|
drugačezoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugáčiti |
star. spreminjati, preoblikovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnobarven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnodimenzionalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnopomenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnosmiseln |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnoveren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drúgek |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugoaprilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugobesednovrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugocitiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugodimenzionalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugodimenzionalno |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugodneven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugodržavlján |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drugogeneracijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S kodnim imenom Palomino bo drugogeneracijski Athlon, kot so ga še poimenovali pri AMD, predstavljal zelo težko konkurenco za Intel.
|
|
drugogimnazijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugogodbaš |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugogodbaški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugoimenovan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugoimenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugojamboren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugojanuarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugojezičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 
