|
ušesaparajoč |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ušésar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
ušésast |
podoben ušesu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušesàt |
-áta -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
ušésce |
1. manjšalnica od uho:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušések |
manjšalnica od uho:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušésen |
nanašajoč se na uho:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušésica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
ušésnica |
nav. mn., star. naušnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušésnik |
nav. mn., knjiž. naušnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezušésec |
-sca; m, vir: B; povezave:
|
|
brezušésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
brezušésnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
čezušésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dolgoušesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
doušésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dušés |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dušeskŕben |
-bna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dušeskŕbje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dušeskŕbstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dušeslóvec |
strokovnjak za psihologijo; psiholog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušeslóven |
nanašajoč se na dušeslovje; psihološki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušeslóvje |
veda, ki raziskuje človeško duševnost; psihologija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušeslóvka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dušeslóvski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dušeslóvstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dvoušesen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
enoušesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
kinoušesen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
lastnoušesno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
medušesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nadušesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nadušésnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
naušésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
naušésnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
nèdušeslóven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
obušésen |
anat., v zvezi obušesna slinavka žleza ob zunanjem ušesu, ki izloča slino; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obušésnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
podušésen |
ki je, se nahaja pod ušesom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdušésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prèdušésnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
priušésen |
anat., v zvezi priušesna slinavka obušesna slinavka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priušésiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
priušésnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
radoušesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
srednjeušésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
vušesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zaušésen |
ki je, se nahaja za ušesom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
afrocentričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od evropocentrične polifonije, amerocentrične politeksture ali afrocentrične poliritmije, stoletja torej ves svet zapaža gradivo, ki ščemeče v ušesu, mede trebušno votlino oziroma zapleta plesni korak.
|
|
alfist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še se spomnite grgranja v nizkih obratih ter božansko rezkega zvoka v visokih obratih vrstnih štirivaljnih alfinih motorjev (vedno dve odmični gredi v glavi!!!) polnjenih z uplinjači in zamolklo brbljajočih bokserjev, ki so v visokih obratih polnili ušesa z samo njim značilnim ostrim, vsakemu alfistu v srce segajočim, trompetanjem, pomešanim s prijetnimi mehanskimi zvoki.
|
|
antizvezdništvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če mu kdo očita frajarjenje, naj si spuca ušesa, ker je v večini štiklov na delu zdrava samoironija in antizvezdništvo.
|
|
aurikuloterapija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V svojem sklopu zajema tudi celotno zdravljenje po akupresuri, aurikuloterapiji (akupresura po ušesu), športno masažo in diagnosticiranje po tradicionalni kitajski medicini (saj izhaja iz le-te).
|
|
avdiométer |
priprava za merjenje slušnih zmogljivosti ušesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
beloúška |
nestrupena kača z belo pego za ušesi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
biokemikalija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z uporabo posebne mešanice biokemikalij, znanih kot dejavniki rasti, so pripravili izvorne celice, da so postale predhodniki celice dlačic v ušesu.
|
|
bluesovka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda mesec in pol dolg ekstenzivni teren je poganjal; Misisipi, Arkansas, Tennessee, Virginija, celo Washington DC ter New Orleans s preostankom Louisiane so pred radovednimi bledoličnimi folkniškimi ušesi skrivali imenitne muzičiste, bluesovce in bluesovke - večina jih je štela blizu šestdeset.
|
|
bóbnič |
1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbničen |
anat. nanašajoč se na bobnič v ušesu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bočarda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Oboji so pri svojem delu kot nepogrešljivo orodje uporabljali različne vrste kladiv: za obdelavo ploskve fine in grobe krempače - marteline in martele, oskrde - broke, zobata kladiva - bočarde, več različnih konic - špic, za odbijanje kamnite površine so uporabljali odbijače - ščopadorje, različno široka dleta - škarpele, punte in gradine, za gladenje površine so uporabljali strgala - rašine in leseno deščico z ušesom - hlapca, (za lažji oprijem strgala).
|
|
brezróžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Trup je relativno majhen z majhno brezrožno glavo, s kratkimi ušesi ter kratkimi in tankimi nogami; telesna masa ovnov je 45 - 50kg, telesna masa ovc pa 35 - 40 kg; višina vihra je 55 - 60 cm.
|
brezúšec |
redko človek brez ušesa, ušes; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
búci |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Pa oče s prstkom po ušesu: "BUCI BUCI BUCI BU."
|
čebèr |
večja lesena posoda z dvema ušesoma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čehljánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Saj pišeš same ljube svoje osebne želje, si izmišljaš svojevoljne dokaze, pa tako nastajajo prazne marnje za čehljanje ščemečih ušes.
|
dekarakterizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Trupla živali, ki so poginile med prevozom ali v območju klavnice, ali so bile usmrčene v hlevu za sumljive živali ali na ločenem mestu, primernem za pranje in razkuževanje, uradni veterinar označi z rdečimi ušesnimi znamkicami z oznako "K" in številko in prelije s 3% raztopino karbolne kisline z dodatkom metilenskega modrila ali kreolina z metilenskim modrilom oziroma to raztopino vanje vbrizga (dekarakterizacija).
|
|
dekongestija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kapljice Benil so namenjene za simptomatsko zdravljenje vseh oblik vnetja nosne sluznice, sluznice v obnosnih votlinah in vnetja srednjega ušesa (za dekongestijo Evstahijeve cevi), za ustavljanje krvavitev iz nosu ter za pripravo na pregled nosu ali operacijo (dodatek površinskim anestetikom).
|
|
delovalniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi so še nadalje členjeni glede na semantično zapolnitev+/- desnega delovalniškega mesta, npr. napeti (koga) : napeti ušesa, in glede na število delovalniških oz. delovalniških in okoliščinskih mest: pustiti času čas, pognati denar v zrak.
|
|
distorzičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glasbeno je plošča raznolika, dinamična, v 19 kratkih zgodbah: "Disposable Teens" z beatlovskimi, ušesom prijaznimi rifi, himnično t-reksovsko "Nobodies", divje diskoidno "Born Again", distorzično metalsko "Burning Flag", tevtonsko lepljivo "The Fall Of Adam", ko se v "Fight Song" srečajo Sex Pistols z Blur na Nirvanin način.
|
|
divjerastoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mačja ušesa, ki sodijo med naše najbolj nenavadne divjerastoče orhideje, so v Sloveniji zastopana s peščico vrst, ki pa so zaradi redkosti pojavljanja in vse večjega nazadovanja njihovih populacij ljudem malo znane.
|
|
dojáča |
nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojílnik |
nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgominuten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri ostrenju topih ušes z drugo dolgominutno zgoščenko najstnic Kittie se v hrupu živalsko distorziranih kitar izgubi vsak priokus po osladnosti, ki se je pojavljal na otroškem prvencu.
|
|
dolgoúh |
ki ima dolga ušesa, dolge uhlje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozvédeti |
-vém; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Kar su kje jedli, kje su se skregali, kar i koliko i kom je kdo kaj dolžen, kdo se če ženite, ktera deklina je košata, i od koga; celo to je vedla, kar sta si tu al tam dva na skrivnem na ušesa povedala; ... pa kako je to vse dozvedla, to je sam bog vedel.
|
Evstáhijev |
anat., v zvezi Evstahijeva cev cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
foksteriêr |
manjši lovski pes z dolgo, ravno glavo in s kratkimi ušesi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
golída |
posoda za molžo, navadno z enim ušesom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
káblica |
star. posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kebèl |
nar. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma; škaf:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
keblíca |
nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klapoúh |
1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klapoúšec |
ekspr. žival s klapastimi ušesi, navadno zajec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klapoúšen |
1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klapoúšiti |
ekspr. 1. migati s {klapastimi} ušesi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kúčma |
okroglo krzneno pokrivalo, ki sega do ušes:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marmótica |
zool. večji glodavec z majhnimi ušesi in očmi, ki živi ob snežni meji v Alpah in Karpatih; alpski svizec; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
molznják |
posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múmps |
nalezljiva bolezen zlasti otrok, pri kateri oteče obušesna slinavka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naúšnik |
nav. mn. predmet, ki ščiti ušesa pred mrazom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otorinolaringologíja |
veda o ušesu, nosu, grlu in njihovih boleznih; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
partizána |
nekdaj orožje v obliki sulice z dvoreznim rezilom in stranskimi ušesi pod ostjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
psihológ |
strokovnjak za psihologijo, dušeslovec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
psihologíja |
1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
psiholóški |
1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rís |
manjša zver s šopom daljših dlak na koncu ušes:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
síamski |
v zvezah: siamska dvojčka dvojčka, zraščena zlasti v spodnjem delu prsnice; siamska mačka mačka s kratko dlako svetlo sive barve in temno rjavimi ušesi, tacami in repom; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sluhovòd |
cevasti del ušesa med uhljem in bobničem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slušálka |
1. nav. mn. priprava za poslušanje, ki se da na ušesa in spreminja električno nihanje v zvoke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strígniti |
v zvezi z uhlji, ušesa narediti gib naprej in nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škàf |
1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
