|
odučíti |
knjiž., redko odvaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oklobúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
počúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
podučíti |
star. poučiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pohajdúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
pokljúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
poklofúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
pomúčiti |
krajši čas mučiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučíti |
narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prekljúčiti |
elektr. trajno spremeniti vezavo v tokokrogu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prenaučíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
preučíti |
1. usposobiti za drugo delo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prikljúčiti |
1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primúčiti se |
ekspr. s težavo, trudom priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priučíti |
1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
proučíti |
1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem skušati ugotoviti, spoznati bistvo česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razbúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
razkljúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
razmúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
razučíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
samoizključiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
skljúčiti |
povzročiti, da dobi hrbet ukrivljeno obliko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skrúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
součiti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ukljúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vkljúčiti |
1. vzpostaviti {s stikalom} električni tok in s tem omogočiti delovanje česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vnúčiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
vzmúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakljúčiti |
1. narediti, da je kaj omejena, ločena celota:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalučíti |
star. vreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zdrúčiti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zgrúčiti se |
ekspr., redko zbrati se, nakopičiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmučiti |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
algolski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilj predmeta: Predstaviti principe programiranja in naučiti programirati v jeziku algolskega tipa.
|
|
aluminijevka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Morali se boste naučiti povsem nove veščine, od kompleksnega planiranja potopov do potapljanja z dvojnimi jeklenkami ter uporabe stažnih ter dekompresijskih aluminijevk.
|
|
anektírati |
izvesti aneksijo, priključiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostolováti |
knjiž. učiti, širiti krščanstvo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
armoriški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem ni mogoče izključiti, da so se prav vzdolž Alp na stiku med Slovenci-Veneti in Kelti vzpostavile okoliščine, po katerih je del Slovencev-Venetov prišel vse do atlantskih obal v Franciji (armoriški Veneti), kjer so bili v sosedstvu z Baski, in čez Rokavski preliv v južno Anglijo.
|
|
athlon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta mikroprocesorja: Ko postopek za odklep Athlona XP še ni bil znan, so nekateri overclockerji menili, da bi bilo najbolj pametno preprosto vsako vdolbinico zapolniti s prevodno pasto, saj tako dosežemo, da se nam ni treba mučiti s sekundnim lepilom.
|
|
bikoborstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Film govori o mladem Juanu iz revne družine, ki sanja, da bo nekoč slaven bikoborec. Ponoči na skrivaj hodi v areno in se poskuša sam naučiti bikoborstva.
|
|
biodistribucija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri radiofarmacevtskih izdelkih je potrebno vključiti tudi upoštevanje kemične/radiokemične čistote in razmerje te čistote z biodistribucijo (biološko porazdelitvijo).
|
|
bioflavoniden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekateri fenoksilovi radikali (vitamin E) in bioflavonidni radikali so tako stabilni, da se jim ni potrebno vključiti v verižne reakcije, ki bi od njih zahtevale izločitev vodika lipidne molekule.
|
|
biorobot |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
IGOR je lep mlajši moški. Je biorobot, ki se od ljudi razlikuje predvsem v tem, da ga je moč izkjučiti in vključiti. V izključenem stanju deluje kot statua.
|
|
bogostvarstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegov odgovor se glasi, da je kapital abstrakcija v akciji in da je sam trenutno v tretjem življenjskem obdobju bogostvarstva, v katerem posameznik obenem vse ve in ne more nikogar ničesar naučiti, tako da ga ne more na njegovi poti iz tira vreči nobeno vprašanje, tudi ne vprašanje tople juhe.
|
|
diamatovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gospod, ki ga intervjuvate, je žal tudi avtor najbolj stalinistično diamatovskega učbenika zgodovine filozofije, po katerem so se morale pravoverno učiti filozofije številne generacije slovenskih dijakov.
|
|
dojéti |
vključiti, sprejeti v zavest:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drílati |
žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskomunicírati |
rel. izključiti iz cerkve, izobčiti; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inkorporírati |
knjiž. vključiti, priključiti, pripojiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbacníti |
zastar. izključiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izključítev |
glagolnik od izključiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izključljív |
1. ki se da izključiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izóbčiti |
rel. izključiti iz cerkve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izučítev |
glagolnik od izučiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
komárati |
zastar. mučiti se, truditi se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
krížati |
1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mártrati |
nižje pog. mučiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mátrati |
nižje pog. mučiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mektáti |
nar. tresti, mučiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múčenje |
glagolnik od mučiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadúdlati se |
žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagúliti se |
žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpoučljív |
ki se ne da poučiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obravnáti |
knjiž. raziskati, proučiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opisméniti |
publ. naučiti pisati in brati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opismenjeváti |
publ. učiti pisati in brati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oznanjeváti |
knjiž. 1. razširjati, učiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
píflati se |
žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podhúliti se |
knjiž., redko pritajiti se, sključiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pohúliti se |
knjiž. pritajiti se, sključiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potúliti se |
ekspr. pritajiti se, sključiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučítev |
glagolnik od poučiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučljív |
ki se da poučiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preključeváti |
elektr. večkrat preključiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preučítev |
glagolnik od preučiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prihúliti se |
pritajiti se, sključiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priključítev |
glagolnik od priključiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priučítev |
glagolnik od priučiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priučljív |
1. ki se da priučiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
proučítev |
glagolnik od proučiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razuméti |
1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
shúliti se |
knjiž. pritajiti se, sključiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stúliti se |
ekspr. zviti se, sključiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trápiti |
1. ekspr. mučiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učênje |
1. glagolnik od učiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učljív |
ki se da učiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvájati |
1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvêsti |
1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vícati |
star. mučiti, trpinčiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vključítev |
glagolnik od vključiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpeljáti |
1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpeljeváti |
1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaključítev |
glagolnik od zaključiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgnjáviti |
pog., ekspr. izmučiti, strpinčiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgúziti se |
nar. sključiti se, zgrbiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmártrati |
nižje pog. izmučiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmátrati |
nižje pog. izmučiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvícati |
star. izmučiti, strpinčiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 28