|
trirób |
geom. tvorba iz poltrakov, ki potekajo iz skupnega krajišča in ne ležijo na isti ravnini, in ravnih ploskev med dvema in dvema poltrakoma; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tríštéven |
v zvezah: bot. trištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz treh listov; min. trištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba trikratno simetrična; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tubêrkel |
med. bunčici podobna vnetna tvorba v tkivu, ki jo povzroči bacil tuberkuloze:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
tuberkulóza |
nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami, jetika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
túmor |
med. 1. skupek izrojenih celic kakega tkiva; novotvorba, nova tvorba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túr |
tvor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túrast |
tvorast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túravost |
tvoravost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tvár |
knjiž. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústničnik |
lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústničnoústničen |
lingv. ki se tvori z obema ustnicama:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvuláren |
lingv. tvorjen z jezičkom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
velár |
lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkonebnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
veláren |
lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkoneben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕsta |
1. kar tvori več oseb, stvari, razvrščenih druga poleg druge ali druga za drugo v eni smeri:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zádnjejezíčen |
lingv. ki se tvori z zadnjim delom jezične ploskve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogíbati |
1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogníti |
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbír |
kar se zbere in tvori celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlòg |
izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
zlóžen |
lingv. ki ima zlogotvorni glas:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zóbnik |
lingv. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zóbnoústničnik |
lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvŕst |
1. kar v okviru kake celote tvorijo posamezne oblike pojavov ali stvari z določeno skupno lastnostjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvrstíti |
narediti, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvŕščati |
1. delati, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101 201 301 401 501 601 701 801