kràj |
1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
kŕčiti |
1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
krmólja |
alp. kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kutín |
kem. organska spojina, ki tvori kutikulo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kvadrílja |
knjiž. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para; četvorka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
labiál |
lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami, ustničnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lábiodentál |
lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev, zobnoustničnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lábiovelár |
lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami in dvigom jezika proti mehkemu nebu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lák |
1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
líkvida |
lingv. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom, jezičnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lúpus |
med. tuberkulozno vnetje kože, pri katerem nastanejo krogličaste tvorbe, ki kasneje razpadejo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
matêrija |
1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov, tvar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mehkonében |
lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mehkonébnik |
lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mehúr |
1. okrogla tvorba s tankimi stenami, katere notranjost je napolnjena s plinom ali tekočino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mehurnják |
med., vet. velika mehurjasta tvorba z ličinkami ovojnice v notranjih organih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
múckati se |
1. pog. tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini; kosmatiti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nàj... |
za tvorbo presežnikov iz primernikov:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
nasélje |
del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
navítje |
elektr. skupek vodnikov, ki tvorijo v stroju ali transformatorju električni krog:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
nébnik |
lingv. soglasnik, tvorjen z jezikom ob trdem nebu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
néodarvinízem |
teorija, po kateri so mutacije in naravni izbor tvorci novih vrst:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèopísen |
lingv., v zvezi neopisni čas glagolska oblika, ki se ne tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
néoplázma |
med. skupek izrojenih celic kakega tkiva, novotvorba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèzlóžen |
lingv. ki nima zlogotvornega glasu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nítkavost |
agr. pojav, da zaradi delovanja bakterij nastanejo v kruhu nitkaste tvorbe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nótranjeavstríjski |
nekdaj nanašajoč se na južni del habsburškega ozemlja, katerega jedro so tvorile Štajerska, Koroška in Kranjska:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
objémen |
teh., navadno v zvezah: objemni kot kot, ki ga tvorita jermenica in jermen; objemno šestilo šestilu podobna merilna priprava z navznoter ukrivljenima krakoma; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrazílo |
lingv. 1. oblikoslovna prvina, ki iz podstave tvori besedo ali obliko:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
onkologíja |
veda o novotvorbah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
órogenéza |
geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
osébek |
1. lingv. stavčni člen v imenovalniku, nadrejen povedku, ki v tvorniku izraža vršilca dejanja ali nosilca stanja, v trpniku pa cilj glagolskega dejanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
palatál |
lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
palatálen |
lingv. tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
palatalizírati |
lingv. 1. tvoriti soglasnik hkrati z dvigom jezične ploskve kot pri glasu j, mehčati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
páličje |
grad. nosilec, sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pánoga |
navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
párati |
1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti delati, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
párkelj |
rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pečátnikovec |
pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnim odtisom podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
peró |
1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
planimetríja |
1. geom. geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami, ravninska geometrija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pòdenôta |
kar v okviru enote tvori, predstavlja funkcionalno celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pójem |
1. miselna tvorba, določena z bistvenimi lastnostmi, značilnostmi konkretnega ali abstraktnega predmeta, predmetov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pomóžnik |
lingv. glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
popkovína |
anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico; popkovnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
popkóvnica |
anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
povédkovnik |
lingv. nepregibna beseda, ki s pomožnim glagolom tvori povedek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
predikatív |
lingv. nepregibna beseda, ki s pomožnim glagolom tvori povedek; povedkovnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prèdkál |
bot. nitasta ali ploščata tvorba, ki se razvije iz trosa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prédnjejezíčen |
lingv. ki se tvori s sprednjo jezično ploskvijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
predpóna |
lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
prefíks |
lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede; predpona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prìlíst |
bot. listu podobna tvorba ob listnem peclju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pripóra |
lingv. precejšnje približanje ploskev govorilnih organov pri tvorbi nekaterih soglasnikov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisèsek |
nav. mn. tvorba na koži zlasti nekaterih nižjih živali, ki omogoča pritrditev na podlago:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
projicírati |
1. geom. s projicirnimi žarki skozi točke tvorbe presekati projekcijsko ploskev:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razpárati |
1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razvrstíti |
1. narediti, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razvŕščati |
1. delati, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Rhésus |
med., v zvezi Rhesus faktor in rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ríhta |
nižje pog. ena ali več jedi, zlasti kuhanih, ki tvorijo samostojen del v okviru enega obroka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rímati |
uporabljati besede, ki delajo, tvorijo rimo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sestáven |
ki kaj sestavlja, tvori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sestavína |
1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sestáviti |
1. narediti, da deli, kosi tvorijo celoto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sestávljati |
1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sibilánt |
lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo; sičnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sicilijánka |
šah. sicilijanska otvoritev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
síčnik |
lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sigilárija |
pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnemu odtisu podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
simetrála |
geom. premica, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična, somernica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
simetrálen |
geom., v zvezi simetralna ravnina ravnina, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skombinírati |
1. narediti, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestaviti, združiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skŕčiti |
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skúpek |
navadno s prilastkom kar je iz več skupaj stoječih, se nahajajočih stvari, ki tvorijo celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skúpnost |
1. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji, in tvori celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
snét |
1. glivična bolezen, ki se kaže v obliki črnkastih tvorb na listih, klasih, steblih rastlin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
snetjàv |
na katerem so črnkaste tvorbe, ki jih povzročajo sneti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
snétje |
črnkaste tvorbe, ki jih povzročajo sneti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
snóv |
1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
sòkót |
geom. kot, ki z drugim kotom tvori iztegnjeni kot; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
somérnica |
geom. premica, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična; simetrala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spárati |
s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spongín |
biol. roževinasta beljakovina, katere vlakna tvorijo ogrodje pri nekaterih spužvah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sredíščnica |
1. geom. črta, ki poteka skozi središča geometrijskih tvorb:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
srednjenében |
lingv. tvorjen s sprednjim delom jezika in srednjim delom neba:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stakníti |
narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stereometríja |
geom. geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami, prostorska geometrija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stíkati |
delati, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
substánca |
knjiž. 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sufíks |
lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede; pripona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sváljek |
podolgovata, vretenasta tvorba, ki nastane s svaljkanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
svaljkáti |
premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
šíška |
bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
špánka |
šah. španska otvoritev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
štírištéven |
v zvezah: bot. štirištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz štirih listov; min. štirištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba štirikratno simetrična; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šumévec |
lingv. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
šúmnik |
lingv. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
típ |
1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|